Absentizem v Sloveniji - rekordne številke kličejo po nujnih ukrepih
Slovenija se uvršča v vrh držav Evropske unije glede na delež bolniških odsotnosti in izdatkov za zdravstveno oskrbo. Vsak dan zaradi bolniškega staleža manjka na delovnem mestu več kot 56.000 zaposlenih, kar pomeni večmilijonske izgube za slovensko gospodarstvo in nepredvidljive obremenitve za delovne kolektive. Številke so narasle že na skoraj 700 milijonov evrov letno.
Povprečno število bolniških dni znaša 21,6 delovnih dni na zaposlenega na leto. Na vsakih sto zaposlenih jih je šest dnevno na bolniški, medtem ko so se stroški nadomestil za bolniško odsotnost v zadnjem desetletju povečali z 216 milijonov evrov na 620 milijonov evrov letno. Število oseb na bolniški več kot eno leto se je povečalo s 3.500 v letu 2014 na 9.500 v letu 2024. Slovenija je edina država brez časovne omejitve trajanja bolniške odsotnosti, najdaljši zabeleženi primer traja že več kot 13 let.
»V detektivski dejavnosti vsakodnevno vidimo realnost omenjenih številk. Preverjanje bolniških odsotnosti pogosto razkrije zlorabe sistema, hkrati pa omogoči tudi boljše razumevanje resničnih težav zaposlenih. Cilj ni represija, temveč oblikovanje sistemskih rešitev, ki bodo koristile tako delodajalcem kot delavcem,« opozarja detektivka in predsednica strokovnega sveta Inštituta za Varnost in Strateške Raziskave Bernarda Škrabar Damnjanović. »V 20 letih dela v preiskovalni dejavnosti delamo za številna slovenska in tuja podjetja, v katerih tako z oblikovanjem protokolov obvladovanja absentizma ter celostnim pristopom učinkovito zmanjšujemo delež bolniških odsotnosti,« še dodaja.
Odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege oziroma absentizem ima v delovnem procesu, za delodajalca in ZZZS številne negativne posledice. Te so lahko v prvi vrsti ekonomske, prinaša pa tudi psihološke posledice v kolektivu zaradi nadomeščanja dela. »Slovenska zakonodaja ima na žalost številne sive cone, kar omogoča številne norosti pri absentizmu. Ena od njih so »neskončne« bolniške. Posledice absentizma se prav tako čutijo na nivoju države. Nujno potrebujemo učinkovitejše nadzorne mehanizme, ki bodo preprečevali zlorabe in omogočali pravično porazdelitev sredstev. Pametne investicije v preventivo in zgodnje intervencije bodo zmanjšale število dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Brez podatkovno podprte politike, analitike in strateškega pristopa k absentizmu bo strošek zdravstvenega sistema še naprej naraščal,« pojasnjuje.
Delodajalci se tako že dolgo poslužujejo storitev detektivov pri nadzoru absentizma. V povezavi z veljavnimi pravnimi normami ima vsak delodajalec interes in pravico ščititi svoja sredstva in delovni proces. Neupravičeni absentizem je odklonsko ravnanje, ki povzroča neposredno finančno škodo delodajalcu in državi. Neutemeljene bolniške odsotnosti povečujejo stroške nadomestil, zmanjšujejo produktivnost in obremenjujejo kolektiv, hkrati pa vodijo do zlorabe socialnih pravic. »Evropa potrebuje bolj drzne in premišljene korake v zdravstvu in gospodarstvu, kot recimo uvedbo novih tehnologij za spremljanje absentizma, kar je tudi del storitev moje ekipe. Če želimo izboljšati zdravje in zmanjšati absentizem, moramo vlagati v nadzor, transparentnost in inovacije,« sklene Bernarda Škrabar Damnjanović.
