Davčna obremenitev stroškov dela v Sloveniji lani dosegla 41,5 odstotka
Davčna obremenitev stroškov dela se je v Sloveniji lani povečala za 1,8 odstotne točke in znašala 41,5 odstotka. Po podatkih Statističnega urada RS to pomeni, da je od skupnih stroškov dela za zaposlenega s plačo v višini 67 odstotkov povprečne slovenske plače skoraj polovica odšla za davke in prispevke, preostanek pa za neto izplačilo.
Ob tem se je znižal delež obremenitve pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlitev. Tako imenovana past brezposelnosti se je zmanjšala za 3,4 odstotne točke na 80 odstotkov, kar pomeni, da je neto dohodek ob zaposlitvi znašal le 20 odstotkov več kot prejšnji neto dohodek z nadomestilom za brezposelnost. Razlog za nizko razliko so višji davki in nižji socialni transferji ob zaposlitvi.
Past nizkih plač, ki prikazuje, koliko dodatnih obremenitev prinese prehod na bolje plačano delovno mesto, je za samske osebe narasla za 0,7 odstotne točke na 49,3 odstotka. Za par z dvema otrokoma pa se je ta delež ohranil pri 100 odstotkih, kar pomeni, da neto dohodek ob višji plači ni bil nič višji zaradi izgube socialnih transferjev in višjih obdavčitev.
Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da je davčni primež v Sloveniji lani znašal 44,6 odstotka za samskega zaposlenega. Za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima je ta znašal 37,8 odstotka, za tiste z enim zaposlenim pa 32,2 odstotka. Vsi ti podatki opozarjajo na visoko obremenjenost dela v Sloveniji, kar vpliva tako na zaposlitvene odločitve kot na možnosti napredovanja.
