Po novem lahko predstojnik organa v primeru utemeljenega suma zlorabe brez predhodnega opozorila odredi nadzor – tudi z angažiranjem detektivske agencije, kar zakon zdaj izrecno dovoljuje. Tako se odgovornost za ukrepanje prenaša na konkretna vodstva ustanov in ne več na sistem kot celoto.
Detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović poudarja, da zakon sam po sebi še ne pomeni spremembe kulture: »Vprašanje je, ali bodo vodstva pripravljena ukrepati ali bodo popustila pred pritiski, političnimi interesi in strahom pred konflikti.«
Zakon sicer ni namenjen kriminalizaciji bolnih oseb, temveč zagotavljanju enakih pravil za vse. Nadzor naj bi bil uporabljen zgolj v primeru utemeljenih indicev, kar je običajna praksa tudi v gospodarstvu.
Stroški bolniških odsotnosti se v Sloveniji približujejo 700 milijonom evrov na leto. Ob naraščajočem številu dolgotrajnih odsotnosti in pritiskih na proračun postaja nediskriminatorna raba nadzora vse pomembnejša. Nova zakonodaja tako ne uvaja represije, ampak daje javnim ustanovam orodje – vprašanje pa ostaja, ali ga bodo znale in hotele uporabljati.
Škrabar Damnjanović, ki sodi med vodilne evropske strokovnjakinje na področju varnosti in preiskav, opozarja, da je sistem lahko verodostojen le, če velja enako za vse – tako za zasebni kot javni sektor.
