Arsenovič: Z Dravsko promenado nova raven doživljanja mesta (intervju)

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič v osvojenem drugem mandatu napoveduje nadaljevanje v prvem mandatu zastavljene poti.

Arsenovič: Z Dravsko promenado nova raven doživljanja mesta (intervju)

Ob tem poudarja, da izvajajo projekte, o katerih se je prej vrsto let le govorilo, denimo novo knjižnico in ureditev Lenta. Z Dravsko promenado pa se vzpostavlja nova raven doživljanja mesta, je povedal v pogovoru za STA.

Kot je izpostavil Arsenovič, so v prejšnjem mandatu uspeli spremeniti Maribor "iz mesta, ki ni znalo izvajati projektov, v enega najuspešnejših v Sloveniji" v tem pogledu.

Za 41 projektov, ocenjenih na skupno 145 milijonov evrov, bodo pridobili 66 milijonov iz državnega proračuna ali proračuna EU, uspešno so tudi upravljali z dolgom občine, je dodal. "Danes se lažje pogovarjamo o tem, kaj še bomo novega naredili, ker smo 20 let stare projekte, o katerih smo prej samo govorili, končno izvedli," pravi.

Izvedbo projektov zdaj otežujejo med drugim podražitve v gradbeništvu, a se jim ne namerava odpovedati. "Še vedno mislim, da so čisto vsi projekti, ki smo jih naredili za naše prebivalce, potrebni," je dejal in spomnil, da ima Maribor pomemben vpliv na razvoj celotne regije, zato mora intenzivno delati na tem področju. Pri tem računa na pomoč države.

"Sami bomo seveda naredili marsikaj, kar lahko. Pravilno smo ravnali, da v prejšnjem mandatu nismo dosti prodajali občinskega premoženja, ker so nepremičnine sedaj, ko smo mesto uredili, več vredne. Situacija je stabilna, število prebivalcev se povečuje, cene nepremičnin na splošno naraščajo, kar kaže, da je zanimanje za vlaganja v mesto. Turistične številke so v redu, imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini in rekordno stanovanjsko gradnjo. V resnici je vse v redu, razen tega, da je v bližini vojna," je povedal.

Trenutno v Mariboru med drugim gradijo Limbuško obvoznico, obnavljajo Lent ter postavljajo Center Rotovž in za nekatere sporno novo brv čez Dravo. "Naša vizija se počasi zlaga. Žalosti me, da imamo še vedno nejeverne Tomaže, ki ne razumejo, da gradimo brv zato, da ponovno vzpostavimo stik z Dravo, ki se je izgubil z gradnjo hidroelektrarn," je pojasnil župan.

"Kopališče na Mariborskem otoku sicer obnavljamo, a želimo si stika z reko tudi v središču mesta. Zato delamo Dravsko promenado, ki se bo nahajala približno 14 metrov pod nivojem mesta, kjer nas večina živi. To bo cona, namenjena branju knjig, pobegu od vsakodnevnih skrbi, druženju in zabavi," je dodal.

Nevralgična točka mesta ostaja promet, kjer župan še vedno računa na izgradnjo cestnega predora pod mestnim središčem. "Pred dnevi smo imeli zelo konstruktiven pogovor o vseh investicijah direkcije za infrastrukturo, tako na železniški kot cestni infrastrukturi. Zelo veliko je razumevanja, zelo veliko operativnosti in gremo seveda naprej proti našemu predoru, ki bo imel dostopne točke ne le na vstopu in izstopu pri Koroškem mostu in Mlinski ulici, ampak tudi vmes, med drugim pri Ljudskem vrtu," je pojasnil.

Začetek gradnje predora, ki je bila v prvih ocenah ovrednotena na okoli 50 milijonov evrov, pričakuje v letu 2025. "Mogoče je bilo malo več optimizma, tudi na državni strani, pred vsemi temi tragedijami, kapicami in zagotavljanjem preživetja. Ampak dolg države do njenega drugega največjega mesta ostaja, saj nimamo obvoznice in drugega, kar ostala mesta že imajo," je navedel.

Obnova Lenta bi morala biti končana do konca maja, a trenutno dela po besedah župana nekoliko zamujajo. Kljub temu še vedno upa, da bo del programa Festivala Lent letos že potekal tam ob Dravi. "Želim, da ljudem pokažemo potencial tega novega prostora, za katerega ocenjujem, da bo daleč največja sprememba v mestu, bistveno večja, kot so bili Glavni trg, Koroška cesta, Vojašniški trg ali Cafova ulica," je še povedal.

Center Rotovž z novo knjižnico, galerijo in mestnim kinom naj bi bil zgrajen do sredine prihodnjega leta. "Trenutno smo s stroji najgloblje in zdaj se bo po rušenju starega začelo graditi novo, ki nas bo, upam vsaj, navdihovalo," je dejal Arsenovič, ki je na volitvah nastopil kot edini nestrankarski županski kandidat.

V prihodnje se obeta tudi preobrazba mestne četrti Melje, kjer je občina odkupila kompleks nekdanje tovarne MTT, da bi tam nastala nova ustvarjalna četrt. A vsi niso navdušeni nad idejo, da se tja preseli tudi Kulturni center Pekarna, prostore slednjega pa sprosti za širitev medicinske fakultete.

Arsenovič pojasnjuje, da je to le predlog, s katerim poskuša občina pomagati univerzi pri nujno potrebni širitvi. "Trenutno degradirano območje v neposredni bližini bolnišnice je lahko dobra rešitev za to, da mladim omogočimo študij stomatologije in farmacije pri nas, namesto da se odseljujejo drugam," je izpostavil.

Po zmagi na volitvah je Arsenovič napovedal obsežnejše vključevanje meščanov v sprejemanje odločitev v mestu, da se ne bodo počutili izključene, kot se je to zgodilo pri nekaterih projektih v prejšnjih štirih letih. Želi si, da bi osnovno infrastrukturo, kot so ceste, šole in vrtci, v prihodnje urejali sistematsko, v dogovoru s predstavniki vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti, s katerimi bi dorekli prioritete.

"Dobro vemo, da bi to, kar si želijo, moralo biti že zdavnaj urejeno. A na žalost ni mogoče vsega takoj urediti, predvsem iz finančnih razlogov. Zdaj želimo zbrati vse za eno mizo in skupaj doseči soglasje, kaj in kje se bo z razpoložljivimi sredstvi delalo," je povedal.

Drugo branje predloga občinskega prostorskega načrta, ki je pred volitvami razdelil javnost, bo po njegovih besedah takoj, ko bodo dobili vsa potrebna soglasja od države.

"Vse tiste, tudi predvolilno pereče, teme smo umaknili, saj gre za dokument, ki ga mesto čaka že 17 let. Nikoli ne bodo vsi zadovoljni, a nujno je, da gremo s postopkom naprej. Velika večina prebivalcev ta dokument težko pričakuje in njim smo enako odgovorni kot tistemu majhnemu odstotku nezadovoljnih," je v pogovoru za STA še dejal Arsenovič.

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0