Ljubljanska občina za častna občana predlaga Elzo Budau in Stanka Kristla

Mestni svet bo odločal tudi o drugih prejemnikih občinskih priznanj in plaket.

Elza Budau je osrednje pesniško ime slovenske popevke in šansonov. Glasba, umetnost in lepa beseda so imele v njenem življenju vedno svoj dom, so v obrazložitvi zapisali na občinski komisiji za priznanja.

Od malega je pisala črtice, novele in potopise. V gimnaziji je pod psevdonimom Štefka Dolenc objavljala besedila v reviji Mlada pota in nato v časniku Delo. Leta 1962 je izšel njen prvi roman Diagram neke ljubezni, čez leta je sledila Ljubezen v f-molu.

Večino svoje ustvarjalnosti je Budau posvetila poeziji. Kot so še zapisali na komisiji, je napisala besedila številnih znanih zimzelenih pesmi, med njimi Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, S teboj, Pegasto dekle, Sto majhnih nežnosti, Brez besed, Samo nasmeh je bolj grenak in Poletna noč.

Do danes je napisala več kot 1000 besedil za popevke, šansone in tudi narodnozabavne pesmi, kar jo uvrša med najbolj plodovite avtorje, so poudarili.

Za ustvarjalni opus je med drugim leta 2003 prejela medijsko nagrado viktor za življenjsko delo, leta 2007 Ježkovo nagrado za življenjsko delo in leta 2022 državno odlikovanje srebrni red za zasluge.

Za častnega meščana pa občinska komisija predlaga arhitekta Stanka Kristla. Kot so zapisali, sodi med najpomembnejše slovenske arhitekte 20. in 21. stoletja.

Leta 1981 je doktoriral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Deloval je kot svobodni arhitekt, vrsto let pa je tudi predaval na fakulteti, kjer je doktoriral. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 2011.

"Kristlova izjemnost in specifika se kažeta v docela humani razsežnosti njegovega raziskovalno-oblikovalskega pristopa, saj v svojih projektih nenehno izpostavlja nujnost vključevanja sociologije in psihologije pri snovanju prostora," je še zapisala komisija.

Štiri izmed šestih ključnih projektov je arhitekt zgradil v Ljubljani, in sicer vrtec Mladi rod, inventivni stanovanjski blok na Prulah, atrijske hiše na Borsetovi ter diagnostično-terapevtsko-servisno stavbo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Objavljal je v številnih domačih in mednarodnih publikacijah, njegova dela so bila prikazana na 36 razstavah doma in po svetu.

Leta 2006 je prejel Plečnikovo nagrado za arhitekturni opus, leta 2018 odlikovanje srebrni red za zasluge in leta 2020 Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

Mestni svetniki bodo na ponedeljkovi seji odločali tudi o letošnjih dobitnikih nagrad glavnega mesta. Občinska komisija zanje predlaga Borisa Kosca, Pionirski dom - Center za kulturo mladih, avtorsko skupino arhitektov, ki jo sestavljajo Majda Kregar, Miha Kerin in Edo Ravnikar ml., Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine in Lekarno Ljubljana.

Za dobitnike plakete glavnega mesta Ljubljana pa občina predlaga Komorni zbor Megaron, Simono Gerenčer, Slavka Kavčiča, Turistično društvo Zadvor, Andraža Arka in ekipo filma Plečnikov skriti biser, glasbeno skupino Siddharta in Danila Luknerja.