Projekt Hiše naših dedov povezuje arhitekturno dediščino Gorenjske
Ljubljanski neprofitni zavod NaNovo se je lotil povezovanja javno dostopnih hiš, v katerih so bivali naši predniki.
V projekt Hiše naših dedov so zaenkrat povezali 13 hiš na zgornjem Gorenjskem, ki prikazujejo bivanjsko okolje in način življenja generacij pred nami. Projekt so predstavili ta teden na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni.
Kot je povedal vodja projekta Maj Juvanec iz Zavoda NaNovo, sta bila bivanjsko okolje in način življenja predhodnih generacij močno prilagojena življenjskemu okolju ter takratnim zmožnostim in potrebam prebivalcev. "Oboje je soustvarjalo tudi našo identiteto in je danes lahko navdih za naša življenja," je poudaril Juvanec, kot ga je v sporočilu za javnost povzel javni zavod Triglavski narodni park, ki sodeluje v projektu.
V projekt je povezanih 13 starih hiš na zgornjem Gorenjskem, ki so odprte za obiskovalce. Poleg Pocarjeve domačije v Radovni so to še Liznjekova domačija v Kranjski Gori, Oplenova domačija v Studorju, Kurnikova hiša v Tržiču, Finžgarjeva hiša v Doslovčah, Šivčeva hiša v Radovljici, Prešernova hiša v Vrbi, Mežnarija v Kamni Gorici, Fovšaritnica v Kropi, Jalnova hiša na Rodinah, Kajžnkova hiša v Ratečah, Kasarna na Jesenicah in Čopova hiša v Žirovnici.
V okviru projekta so ob finančni podpori ministrstva za okolje in prostor vzpostavili spletni portal hisededov.si, kjer si želijo omenjene hiše, njihovo arhitekturo in značilnosti ter informacije o možnostih njihovega obiska predstaviti na enem mestu. "Verjamemo, da je takšna skupna predstavitev dobrodošla promocija teh ohranjenih draguljev v našem prostoru, ki bo vzpodbudila obisk ter poznavanje hiš naših dedov," je dejal Juvanec.
Sprehod skozi hiše daje vpogled v bivalno kulturo in način življenja na Gorenjskem skozi različne stanove. Ohranjene so bogate kmečke hiše, mestne in kajžarske hiše, delavska stanovanja, pa tudi obrtniške in večstanovanjske hiše. Hiše so iz različnih časovnih obdobij, in sicer od sredine 16. stoletja do prve polovice 20. stoletja.
Vse predstavljene hiše so prepoznane in zavarovane kot kulturna dediščina. Kot je o pomenu ohranjanja tovrstne dediščine izpostavila Saša Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, so hiše ob zgodbah, ki jih ponujajo za konservatorjem, pomembne tudi z drugih vidikov.
Projekt in portal Hiše naših dedov poleg samih hiš povezujeta njihove upravljavce in skrbnike, to so Javni zavod Triglavski narodni park, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Gornjesavski muzej Jesenice, Gorenjski muzej Kranj, Muzeji Radovljiške občine, Tržiški muzej in Kulturno turistično društvo Kamna Gorica. Med seboj si izmenjujejo dobre prakse in upravljavske izkušnje.
Projekt vodi Zavod NaNovo, ki je nevladna neprofitna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu tako na področju prostora kot na področju kulturne dediščine. Ekipo NaNovo sestavljajo pretežno arhitekti, in sicer poleg Maja Juvaneca še Peter Bulovec, Damijan Gašparič, Aleša Mrak Kovačič, Uroš Jereb, Žiga Gruden in Borut Juvanec.
