Letošnji proračun Mestne občine Maribor je predlagan v višini 192,6 milijona evrov z dodatnim zadolževanjem za 27 milijonov evrov, predlog proračuna za prihodnje leto pa je v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem za tri milijone evrov.
Župan Saša Arsenovič je na začetku današnje razprave ponovil, da letošnji proračun vsebuje le že začete projekte in da njegovo rekordno višino blažijo s predlogom proračuna za leto 2024, ki je nižji za 50 milijonov evrov. "Prosim, da ta dva proračuna gledate v smislu, da je 2024 rešitev za 2023," je dejal.
Vodja urada za finance in proračun Mateja Cekić je pojasnila, da je visok proračun za letos predvsem posledica zaključka tekočega finančnega obdobja EU in s tem zaključka številnih projektov. Še vedno ostaja težava tudi razkorak med stroški izvajanja obveznih nalog in sredstvi, ki jih občini za to namenja država. Ta znaša po izračunih občine že okoli 27 milijonov evrov.
Med drugim je v predlogu proračuna za 2023 namenjenih za investicijsko vzdrževanje kanalizacijskega omrežja 6,2 milijona evrov, za ceste 7,2 milijona, za športne objekte 2,4 milijona in 1,3 milijona za nove avtobuse. Predlog zajema tudi 17 milijonov evrov za novo knjižnico, 9,6 milijona za zdravstveno postajo Magdalena, 5,3 milijona za ogrevalno atletsko stezo, 2,6 milijona za energetsko obnovo OŠ Tabor in 800.000 za Vrtec Brezje, je navedla Cekić.
Zadolževanje je po njenih besedah med drugim namenjeno za gradnjo Centra Rotovž, brv in obnovo nabrežja Drave, kjer imajo zagotovljeno sofinanciranje s strani države ali EU.
Več svetniških skupin ta pojasnila niso prepričala. "Proračun je prenapihnjen, ker ste že prej nerealnim številkam o prihodkih dodali še pol milijona," je v imenu SDS povedala Vladimira Cokoja, ki je prepričana, da je treba v proračun uvrstiti le projekte, ki imajo zagotovljeno finančno konstrukcijo.
Nekdanji župan Kangler, katerega osemčlanska svetniška skupina je obstruirala glasovanje, je povedal, da se s predlogom proračuna ne strinjajo med drugim zato, ker ni zaključnih proračunov za prejšnje leto, iz česar bi se videlo, kako se je denar porabljal. Lani je imela občina po njegovih besedah med 11 in 12 milijonov neplačanih obveznosti, še vedno dolguje denar javnim podjetjem, je dejal.
Predstavnica Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti Lidija Divjak Mirnik je dejala, da je proračun za 2023, ki je najvišji v zgodovini občine, prenapihnjen in nerealno načrtovan. "Če to sprejmemo, se do leta 2030 ne moremo več zadolžiti. Kako bomo potem izvajali investicije in kako bomo te kredite odplačevali," je vprašala.
Vodja županove svetniške skupine, ki ima 12 glasov, Aljaž Bratina je nasprotno poudaril, da proračun ni prenapihnjen, temveč razvojno naravnan. "Med drugim zagotavlja sredstva za zaključke projektov v izvedbi, ki so mesto premaknili v razvojni cikel," je dejal.
V Listi kolesarjev in pešcev so izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenega zmanjšanja postavk za kulturo, šolstvo, mlade, okolje in starejše, a po besedah Josipa Rotarja kljub temu menijo, da je sprejetje proračuna nujno za nemoteno delovanje mesta in izvajanje zakonsko predpisanih nalog. "Menimo, da je pogojevanje sprejetja proračuna med političnimi akterji zaradi osebnih ambicij politično neodgovorno in moralno zavržno," je dejal.
V svetniški skupini SD so prav tako poudarili, da Maribor čim prej potrebuje proračun, zato ga bodo v prvem branju podprli. Za podporo v drugem branju pa po besedah Alenke Iskra zahtevajo zvišanje sredstev za kulturo, mladino, šport ter investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev.
Z 11 glasovi ima v 45-članskem mestnem svetu pomembno vlogo Gibanje Svoboda, s katerim se Arsenovič sicer pogaja o sklenitvi koalicije, a ga očitno ni uspel prepričati v podporo proračunu. Njihova predstavnica Karin Jurše je danes vztrajala, da so prihodki previsoko zastavljeni, njim prilagojeni odhodki pa lahko zaradi tega ogrozijo stabilnost občinske blagajne. "Na volitvah smo se zavezali, da se bomo zavzemali predvsem za vlaganja v ljudi, ne v zidove. Ta proračun je v 90 odstotkih namenjen investicijam, na primer za brv, ki v tem trenutku ni najbolj potrebna," je dejala. Dodala je, da takšnega proračuna v njihovi svetniški skupini ne morejo podpreti.
Podžupan Gregor Reichenberg je današnjo sejo izkoristil za opravičilo arhitektu Niku Staretu in sodnemu izvedencu za gradbeništvo Andreju Kocuvanu za "nepopolno izjavo" na prejšnji seji. Kot je dejal, ju v razpravi o prostorskih aktih ni želel užaliti, še vedno pa misli, da omenjena dvojica s svojimi stališči ne more predstavljati celotne strokovne javnosti. "Sta dva posameznika, vsak s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem, a ne predstavljata pogleda večinske stroke. Ni prav, da sta užaljena in prizadeta, če se drugi z njunima mnenjema ne strinjamo," je dejal podžupan.
Mestni svetnik Gibanja Svoboda Andrej Rajh, ki je nedavno postal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, pa je ostale svetnike obvestil, da še čaka navodilo za ukrepanje s strani Komisije za preprečevanje korupcije glede nezdružljivosti funkcij državnega sekretarja in občinskega svetnika.
