Škofjeloška občina bo postala lastnica Nunskega samostana

Nadškofija Ljubljana namreč občini ponuja brezplačni prenos lastništva, občina pa bo kompleks namenila predvsem Škofjeloškemu pasijonu.

Nadškofija Ljubljana je lastnik pretežnega dela nekdanjega Nunskega samostana na Blaževi ulici v Škofji Loki, ki ga za svoje delovanje ne potrebuje več, zato je v preteklosti že ponudila občini, da ji ga brezplačno prenese v last. Vendar občina zaradi potrebnih večjih finančnih vložkov za obnovo kompleksa in zaradi neurejenih lastniških razmer ponudbe nadškofije takrat ni sprejela.

Sedaj pa se je pokazalo, da bi občina lahko pridobila nekaj nepovratnih sredstev za prenovo kompleksa. Poleg tega se je nadškofija lotila urejanja lastniških razmerij, je pojasnila vodja oddelka za pravne zadeve in nepremično premoženje na Občini Škofja Loka Polona Gortnar. Kot solastniki stavb so trenutno poleg nadškofije vpisane še štiri fizične osebe, nadškofija pa izvaja postopke za vzpostavitev etažne lastnine.

Kar se tiče zagotovitve sredstev za prenovo kompleksa, je škofjeloški župan Tine Radinja pojasnil, da so se skupaj z Občino Kamnik in tamkajšnjim samostanom Mekinje prijavili na razpis za Novi evropski Bauhaus, ki je namenjen oživljanju kulturne dediščine. Kot je izpostavil Radinja, si kulturno dediščino želijo povezati tudi s turizmom.

"Ob pogoju, da bo etažna lastnina urejena, se mi zdi priložnost res izjemna," je izpostavil Radinja, ki je zato občinskemu svetu predlagal, da poda soglasje k brezplačnemu prenosu kompleksa na občino.

Svetniki so izrazili bojazen, koliko sredstev bo treba v kompleks vložiti in kako bo z njegovim vzdrževanjem. Poleg tega so opozorili, da bi morale biti pred podpisom pogodbe urejene vse premoženjske zadeve. Sicer pa so svetniki prepričani, da bo občina za impozanten objekt znala poskrbeti in da bo v njem lahko tudi ustrezno na enem mestu poskrbela za potrebe uprizarjanja Škofjeloškega pasijona.

Občina del samostanskega kompleksa že uporablja za hrambo kostumov in rekvizitov Škofjeloškega pasijona. "Vidimo pa v kompleksu priložnosti še za kakšen drug namen. Sama namembnost objekta nam bo narekovala, kakšen finančni zalogaj bo njegova prenova," je pojasnil župan.

Nepremičnine samostana so vpisane v register nepremične kulturne dediščine z opisom Uršulinski samostan - mogočen stavbni kompleks z vrsto poslopij in elementov od 16. do 20. stoletja. Nunski samostan je v preteklosti služil bivanju in delu ženskih redov, leta 1954 pa je bil izpraznjen in nato delno uporabljen za stanovanjske potrebe prebivalstva.

Od izpraznitve dalje in od spremembe lastniške strukture po izvedenem lastninjenju stanovanjskih enot samostan ni bil ustrezno vzdrževan, zato je začel propadati. Danes je območje samostana močno degradirano in kot tako močno kazi izgled starega mestnega jedra. Slabo stanja predstavlja tudi nevarnost za obiskovalce njegove okolice, pojasnjujejo na občini.

V občini nameravajo prostore samostana urediti predvsem za potrebe varovanja, prezentacije in uprizarjanja Škofjeloškega pasijona, pa tudi za druge dejavnosti, ki bodo v javnosti in stroki prepoznane kot razvojni potencial starega mestnega jedra in občine.