Številna nasprotovanja predlaganim spremembam kranjskega OPN

Predlagane spremembe kranjskega prostorskega načrta so marsikje v občini naletele na nestrinjanje krajanov. Vzniknilo je več civilnih iniciativ, med njimi proti severni obvoznici in pozidavi Rupovškega polja ter proti enosmernim ulicam na območju Primskovega. Pripombe pa prihajajo tudi iz južnega dela Kranja.

Številna nasprotovanja predlaganim spremembam kranjskega OPN

Konec avgusta se bo zaključila javna razgrnitev osnutka sprememb občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Kranj, ki je zaradi počitnic in vodne ujme namesto običajnega enega meseca trajala kar dva meseca in pol. Kljub temu se na občini soočajo z očitki o prekratkem času za podajanje pripomb in predlogov ter o slabem komuniciranju glede sprememb.

Kranjski župan Matjaž Rakovec te očitke zavrača in poudarja, da so javno razgrnitev predhodno najavili in pripravili tudi srečanje z občani. Na Mestni občini Kranj izpostavljajo tudi, da se med občani širijo napačne informacije v zvezi z omenjenimi spremembami, ki po nepotrebnem povzročajo preplah.

Zaradi predlaganih sprememb prostorskega akta je med drugim vzniknila tudi iniciativa proti severni obvoznici in pozidavi Rupovškega polja. Podpisani krajani Rupe in Vodovodnega stolpa so prepričani, da bi obvoznica bistveno poslabšala njihovo življenjsko okolje, nasprotujejo gradnji objektov, ki bi jim odvzeli prostor za rekreacijo in bi uničili najboljša kmetijska zemljišča.

V krajevni skupnosti si sicer glede tega niso enotni. Stopili so v stik z občino, da bodo organizirali srečanje s krajani, na katerega bodo prišli tudi strokovnjaki, ki bodo znali odgovoriti na njihova vprašanja. Vendar bo srečanje šele septembra, po zaključku javne razgrnitve, je povedala predsednica sveta KS Vodovodni stolp Maja Mohar.

Njeno osebno mnenje je, da če bodo res postavljena Severna vrata, regijska bolnišnica, novi dom upokojencev in športna dvorana, potem bo nova cestna povezava verjetno potrebna. Po drugi strani pa je pomembno, da krajani obdržijo prostor za sprostitev in rekreacijo. "Res veliko bi izgubili, če bi se kasneje izkazalo, da obvoznica ni potrebna in bi na koncu imeli prazno cesto, uničene kmetijske površine in nezadovoljne krajane," je opozorila.

Župan Rakovec je glede severne obvoznice pojasnil, da je bila ta dejansko že prej vrisana v OPN. Vendar je leta 2014 civilna iniciativa iz Primskovega dala pobudo, da bi se obvoznica premaknila severneje od tedaj vrisane trase. Sedaj pa se je zbudila druga iniciativa, ki temu premiku nasprotuje. Kot je pojasnil župan, bodo glavno besedo imeli soglasodajalci, na čelu z zavodom za varstvo narave.

Sicer pa Rakovec meni, da severna obvoznica sploh ne bo potrebna, če bo Kranj uresničil svoje načrte iz misije stotih podnebno nevtralnih in pametnih mest, pri čemer bi se močno zmanjšala uporaba osebnih vozil, ki bi jo nadomestili avtobusi in kolesa.

Rakovec meni, da sta trenutno potrebna le dva kraka te ceste, in sicer od Bleiweisove do Kidričeve, kjer je predvidena gradnja omenjenih novih javnih objektov, ter navezava od regionalne ceste do Jezerske ceste zaradi novega avtocestnega priključka Kranj sever. Krak od Jezerske ceste do Bleiweisove, zaradi katere vznikajo civilne iniciative, pa po županovem mnenju sploh ne bo potreben.

Spremembe prostorskega načrta burijo duhove tudi v drugih delih občine. Kot je poročal Gorenjski glas, je Civilna iniciativa Krajevne skupnosti Primskovo proti ureditvi enosmernih ulic, ki naj bi jih po njihovem predvideval osnutek sprememb OPN. Na občini medtem pojasnjujejo, da gre za napačno razumevanje, saj za ureditev enosmernosti kjerkoli v občini ni potreben OPN, temveč bi se mestna uprava o tem dogovarjala neposredno s pristojno KS in občani.

Svoje pripombe na predlagane spremembe OPN je podalo tudi mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG). Kot so sporočili iz društva, v pripombah vključujejo tudi več stališč krajanov mestnih četrti Stražišče, Labore in Pševo, ki se ne želijo izpostaviti zaradi morebitnih posledic.

AAG nasprotuje spremembi, ki namerava v širšo vodovarstveno območje Sorško polje umestiti novo povezovalno cesto med krožiščem z Delavsko cesto in Škofjeloško cesto ter regionalno cesto Kranj-Škofja Loka. Predviden je namreč poseg na področje podtalnice pod Sorškim poljem, ki pomeni rezervni bazen pitne vode za Škofjo Loko in Medvode.

"Kaže, da bodo za Stražišče postale značilne razmetane, neurejene in nepovezane industrijske cone, ki bodo stiskale še zadnje zaplate najboljših kmetijskih zemljišč. Zato se predlagana parcialna rešitev ne zdi v javnem interesu, pač pa zgolj v interesu razvoja industrije," navajajo v AAG. Nasprotujejo pa tudi nekaterih drugim pobudam iz predlaganih sprememb OPN.

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0