V Kranjski Gori mednarodni kongres o potencialu gozdov za zdravje
Kranjska Gora bo od danes do srede gostila 5. mednarodni kongres Gozdovi in njihov potencial za zdravje. V Kranjski Gori, kjer se bodo na kongresu mudili strokovnjaki s tega področja, so že pred dvema letoma izvedli študijo o blagodejnih učinkih gozda in gozdne terapije, na pozitivnih rezultatih pa želijo graditi gozdni turizem.
Pred nekaj leti so se v Kranjski Gori povezali s strokovnjakinjo, predavateljico na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled Darijo Cvikl, ki si že od leta 2015 prizadeva za uveljavitev gozdnega turizma v Sloveniji. Terapevtske učinke in turistične potenciale gozda je raziskovala tudi v svoji doktorski nalogi.
V Kranjski Gori so leta 2021 izvedli raziskavo, pri kateri so se povezali tudi s predstavniki drugih strok, da so medicinsko izmerili blagodejne učinke gozda na človeka. Kot je tedaj pojasnila Cvikl, so rezultati pokazali izjemno pozitivne učinke. Navedla je sedemodstotno znižanje stresnega hormona kortizol in 26-odstotno znižanje indeksa hormona DHEA. Znižala sta s tudi tlak in srčni utrip.
Kongres, na katerem je Cvikl glavna koordinatorka organizacijskega komiteja, predstavlja nadaljevanje prizadevanj, da bi prepoznali zdravilne učinke gozda in jih v obliki različnih produktov oziroma programov ponudili tudi v turizmu. Kot so sporočili iz Turizma Kranjska Gora, se bodo kongresa udeležili najvidnejši svetovni strokovnjaki s področja terapevtskega gozdnega turizma in javnega zdravja ter tudi praktiki gozdne terapije.
Kongres je namenjen delitvi znanstvenih dognanj med širšo strokovno javnostjo na področju javnega zdravja in terapevtskega gozdnega turizma. Prav tako si bodo strokovnjaki s področja gozdarstva, biomedicine, klimatologije, fitofarmacije in turizma izmenjali tudi informacije o praktični uporabi pridobljenih znanj ter dobre prakse.
Kongres se bo začel z drevišnjo slovesnostjo, na kateri bodo med drugim spregovorili predsednik Mednarodnega združenja za gozdno terapijo Horst Klinkmann, generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin, namestnik direktorja Gozdarskega inštituta Slovenije Primož Simončič, direktorica Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani Monika Lapanja in predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak.
Kot je slednji pojasnil za STA, se je Slovenija pred 15 leti postavila ob bok prvim trajnostno usmerjenim turističnim destinacijam. "Moramo pa se je zavedati, da bo treba s prihodom generacije Z, ki bo v prihodnje predstavljala naše glavne obiskovalce, ob podnebnih spremembah, ki se dogajajo, in ob vrednostnih spremembah, ki jih je prineslo postcovidno obdobje, redefinirati in nadgraditi našo zeleno politiko," je dejal Černjak.
Prepričan je, da je treba v prihodnje v turizmu več pozornosti nameniti petzvezdičnim prednostim Slovenije, ki so bile doslej morda premalo v ospredju, to so narava in ljudje. Ker bo tudi v turizmu vse bolj v ospredju zdravje, na katerega dokazano pozitivno vpliva narava, je prihodnost turizma v naravi, je ocenil Černjak.
Kot je dodal, je Kranjska Gora že dobila ekspertno poročilo, da izpolnjuje pogoje za alpske zračne zdravilne terme. "Smo prvi študijski primer, ki bi ga radi razširili na Julijske Alpe, potem pa na celotno Slovenijo," je povedal. Ob tem je spomnil, da je bil Gozd Martuljek v preteklosti že klimatsko zdravilišče. "Potem je bilo to, kar nam je narava dala, pozabljeno, sedaj pa to vračamo nazaj lokalnemu prebivalstvu in gostom," je izpostavil.
