V Poljanski dolini bi za sanacijo plazov potrebovali več mehanizacije

Na območju Poljanske doline mesec in pol po vodni ujmi še vedno poteka interventna sanacija na številnih plazovih. Trudijo se, da dela opravijo čim bolj kakovostno, da preprečijo morebitne nove težave ob jesenskem deževju in v prihodnje. Dela pa bi lahko potekala hitreje, če bi bilo na voljo več gradbene mehanizacije in ekip.

V Poljanski dolini bi za sanacijo plazov potrebovali več mehanizacije

Kot je povedal župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, je bilo na območju občine za 30 milijonov evrov škode, pri čemer so prejeli več kot 300 prijav škode na zasebni lastnini. Intervencijska dela na občinski infrastrukturi naj bi stala okoli štiri milijone evrov, pri čemer se še trudijo z zagotovitvijo prevoznosti cest, saj vse hiše še niso dostopne.

Čadež je pojasnil, da se je v občini sprožilo kar 210 plazov, zato intervencijska dela še vedno intenzivno potekajo. Trenutno je odprtih okoli 15 gradbišč na različnih lokacijah. Če bi imeli več gradbene mehanizacije in ekip, pa bi dela lahko potekala hitreje, je povedal župan. "Če je kje slučajno kakšna mehanizacija na voljo, je pri nas potrebna," je ob tem sporočil.

Kar se tiče financiranja nujne sanacije, je pojasnil, da v bistvu že vse od začetka avgusta izvajalci oziroma gradbeniki kreditirajo občino in državo. "Pričakujemo, da bodo izplačila s strani države izvedena čim prej, saj računi že prihajajo na občino in rok plačila se izteka," je dejal Čadež in se zahvalil izvajalcem tudi za kakovostno izvedena intervencijska dela, kar pomeni večjo varnost v prihodnje.

"Seveda se sedaj glede na izkušnje bojimo vsakega močnejšega ali dolgotrajnega dežja," je izpostavil Čadež. "Plazovi so po celi dolini, globoko v nas ostaja strah in vsi gledamo v nebo," je ob napovedi dežja povedala tudi poljanska knjižničarka Bernarda Buh.

Med vodno ujmo je bila poljanska knjižnica, ki je zaradi gradnje novega kulturnega doma gostovala v nadomestnih prostorih, skoraj povsem zalita. Voda je segala do četrte police knjižnih regalov. "Knjige so ležale po tleh, nepritrjena oprema je bila na povsem drugem koncu, računalniki in pult so bili pod vodo," se spominja knjižničarka. Popis knjig kaže, da se je od 12.000 enot gradiva ohranila približno ena tretjina, torej okoli 4000 enot.

Ker so prostori uničeni, knjižnice v Poljanah sedaj ni, so pa okrepili delovni čas enote v Gorenji vasi, prav tako si lahko krajani gradivo izposodijo v matični knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki. "Če ima kdo težave z dostopom, mu bomo pomagali kako drugače. Ljudje nikakor ne bodo ostali brez branja," je zagotovila Buh.

Knjižnica se v omenjeni prostor v Poljanah verjetno ne bo več vračala. V njem je gostovala manj kot 11 mesecev, ko se je morala zaradi gradnje novega kulturnega doma umakniti iz tedanjih prostorov. Predvidoma v prvi polovici leta 2025 pa bo svoja vrata odprl nov kulturni dom, v katerem bo poleg gledališke dvorane, Tavčarjeve spominske sobe in društev tudi prostor za knjižnico.

Gradnja kulturnega doma, ki intenzivno poteka, se sicer podobno kot ostali projekti zaradi poplav nekoliko zamika. Voda je gradbincem odnesla tudi gradbene zabojnike in opremo. Objekt je namreč prav tako kot poplavljeni začasni prostori knjižnice v neposredni bližini potoka Ločivnica, ki je poplavil kljub poglobitvi struge in drugim protipoplavnim ukrepom, ki so bili v Poljanah izvedeni v minulih letih.

Kot je pojasnil Čadež, so Poljane od nekdaj podvržene poplavam, je bila pa zaradi izvedenih protipoplavnih ukrepov voda pol metra nižja, kot bi bila sicer, kar pomeni, da je bila škoda vendarle manjša. Ujma je, kot je povedal župan, pokazala, da je treba izboljšati nekaj detajlov, predvsem pa, da je treba zgraditi zadrževalnike, ki bi vodo zadržali višje, tako da bi pozneje prišla v dolino in tudi naprej v Škofjo Loko in Medvode.

Poleg tega je Čadež opozoril, da bo znova treba izvajati sečnjo velikih dreves ob vodotokih, ki se jo je v zadnjih desetletjih opustilo. "V teh poplavah smo videli, da voda podira velika drevesa, ki potem rušijo vse pred seboj. Smo pa na srečo v preteklosti naredili nekaj res odličnih mostov, ki so se izkazali, da odlično prebavljajo visoke vode," je izpostavil.

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0