Poznate vse pravne izraze?

Pravna terminologija je ključna za pravilno razumevanje zakonodaje, pravnih postopkov in pravic posameznika. Pravni terminološki slovar tako predstavlja nepogrešljivo orodje za vse, ki se srečujejo s pravnimi vprašanji, bodisi v zasebnem ali poklicnem življenju. Namen tega slovarja je bralcu približati in pojasniti najpogostejše pravne izraze ter omogočiti lažje razumevanje osnovnih pojmov, s katerimi se srečujemo v pravnem sistemu.

Pravni izraz ali pojem pogosto vključuje več od preprostega pomena besede; vsebuje tudi pravno kontekstualno vrednost in razlago, ki prispeva k natančnejšemu razumevanju zakonskih določil. Ta slovar ponuja jasne razlage pravnih izrazov, hkrati pa pomaga pri bolj samozavestni uporabi pravnega jezika ter omogoča globlji vpogled v pravni red in pravice. Ne glede na to, ali gre za zapletene pogodbe, družinske zadeve ali vprašanja delovnih razmerij, ta slovar omogoča dostop do znanja, potrebnega za suvereno razumevanje pravnih dokumentov in postopkov.

Aneks – dodatek k pogodbi ali drugemu dokumentu, s katerim se določeni pogoji spremenijo ali dopolnijo.

Avtorske pravice – pravice avtorja nad njegovim ustvarjalnim delom, ki mu omogočajo, da nadzoruje uporabo in razširjanje tega dela.

Brezplačna pravna pomoč – pomoč v pravnih zadevah, ki jo država omogoči osebam brez sredstev za pokritje stroškov pravne storitve.

Cenzura – omejitev svobode izražanja ali obsega objavljanja vsebin s strani države ali druge pooblaščene osebe.

Civilno pravo – področje prava, ki ureja zasebnopravna razmerja med fizičnimi in pravnimi osebami.

Davčna oprostitev – posebna ugodnost, pri kateri posameznik ali podjetje ne plačuje določenega davka.

Deponirati – predati ali shraniti dokument ali predmet na varno mesto, pogosto pri notarju ali sodišču.

Družinska pravica – veja prava, ki ureja odnose med družinskimi člani, kot so zakonske in starševske pravice.

Ekstradicija – postopek, pri katerem država izroči osebo, ki je osumljena ali obsojena zaradi kaznivega dejanja, drugi državi.

Evidenca – uradni seznam ali zapis določenih podatkov, ki ga vodi država ali druga pooblaščena institucija.

Fiskalna politika – vladna politika glede pobiranja davkov in porabe javnih sredstev.

Forenzika – uporaba znanstvenih metod pri preiskovanju kaznivih dejanj za pridobitev dokazov.

Garancija – pravno zavezujoče jamstvo, ki ga da prodajalec ali proizvajalec kupcu glede kakovosti ali funkcionalnosti izdelka.

Hipoteka – zavarovanje posojila s premoženjem dolžnika, običajno nepremičnino, ki jo lahko upnik proda v primeru neplačila dolga.

Inkriminacija – pravno določanje, da je določeno ravnanje kaznivo dejanje.

Insolventnost – stanje, v katerem dolžnik ne more poravnati svojih dolgov v določenem roku.

Institucija – organizacija ali urad, ki ima določeno javno ali zasebno nalogo, na primer sodišče ali univerza.

Izročitev – formalna predaja osebe ali premoženja na podlagi pravne odločitve.

Javna služba – dejavnost, ki jo država ali njene ustanove zagotavljajo državljanom v splošno korist, kot so zdravstvo, šolstvo in promet.

Javno naročilo – postopek, s katerim država ali občina naroči izdelke, storitve ali gradbena dela od zasebnih podjetij.

Kazenska odgovornost – pravna odgovornost posameznika za kaznivo dejanje, ki ga je storil, in ustrezna kazen, ki mu je lahko izrečena.

Kodeks – zbirka zakonov ali pravil, ki urejajo določeno področje, na primer Kazenski zakonik.

Kolizija – nasprotje ali konflikt med različnimi pravnimi pravili ali interesnimi skupinami.

Korporacija – pravna oseba, ustanovljena za opravljanje gospodarske dejavnosti, ki ima lastno pravno subjektiviteto.

Krizni management – postopek načrtovanja in ukrepov za upravljanje kriznih razmer v podjetju ali državi.

Licitacija – javna prodaja, kjer kupci oddajajo ponudbe za nakup blaga ali storitve.

Listina – pisni dokument, ki vsebuje pravne podatke ali dokaze o določenih dejstvih.

Mandat – pooblastilo ali naročilo, ki ga ena oseba dodeli drugi za izvedbo določenih dejanj v njenem imenu.

Moralna škoda – škoda, ki prizadene čustva ali dostojanstvo posameznika, in za katero je mogoče zahtevati odškodnino.

Naklep – namerna odločitev osebe, da stori neko dejanje, ki je lahko tudi kaznivo.

Nepremičnina – zemljišče in zgradbe, ki jih posameznik ali podjetje poseduje ali uporablja.

Nezgoda – dogodek, ki povzroči škodo ali poškodbe in se zgodi nenamerno.

Obligacija – pogodbeno razmerje, v katerem ena stranka prevzame obveznost do druge.

Obtoženec – oseba, proti kateri se vodi kazenski postopek in je obtožena kaznivega dejanja.

Odvetnik – pravni zastopnik, ki svetuje strankam in jih zastopa v pravnih postopkih.

Pogodbenik – oseba ali organizacija, ki je stranka v pogodbi in ima določene pravice ter obveznosti.

Pravna oseba – organizacija ali podjetje, ki ima pravno sposobnost delovati in sklepati pravne posle kot oseba.

Prepoved približevanja – sodni ukrep, ki prepoveduje posamezniku, da se približa drugi osebi zaradi varnosti.

Prevara – lažno prikazovanje ali zamolčanje dejstev z namenom pridobiti premoženjsko korist.

Procesno pravo – veja prava, ki ureja pravila in postopke pred sodiščem.

Prokurist – oseba, ki ima pooblastilo za zastopanje podjetja v pravnih in poslovnih zadevah.

Proračun – načrt prihodkov in odhodkov države ali druge institucije za določeno obdobje.

Rehabilitacija – postopek, pri katerem se po prestani kazni iz evidence izbriše podatek o obsodbi.

Represija – ukrepanje države, s katerim se skuša preprečiti ali kaznovati kazniva dejanja.

Revidiranje – pregled in preverjanje finančnih ali drugih dokumentov zaradi ugotavljanja pravilnosti.

Rojstni list – uradni dokument, ki potrjuje rojstvo in identiteto posameznika.

Sodna odločba – odločitev sodišča v posameznem primeru, ki je pravno zavezujoča.

Sodna poravnava – dogovor med strankami v pravdi, s katerim se spor rešuje brez nadaljevanja sodnega postopka.

Sodne takse – pristojbine, ki jih morajo stranke plačati za vložitev določenih vlog in začetek postopkov na sodišču.

Solastnina – lastnina, ki jo ima več oseb skupaj v določenih deležih.

Sporazum – dogovor med strankami, ki ureja medsebojna razmerja in obveznosti.

Stečaj – pravni postopek, ki se sproži, ko podjetje ali posameznik ne more poravnati dolgov.

Subsidiarnost – načelo, po katerem višje institucije ukrepajo le, če ni možno rešiti vprašanja na nižji ravni.

Škoda – izguba ali poškodba, ki prizadene osebo ali premoženje in lahko povzroči obveznost za povračilo.

Tajnost podatkov – obveznost varovanja določenih informacij, ki so zaupne in dostopne le pooblaščenim osebam.

Tržni inšpektorat – organ, ki nadzoruje zakonitost delovanja podjetij na trgu.

Ugovor – nasprotovanje določeni zahtevi ali odločitvi v postopku.

Uporaba sile – uporaba fizične moči za dosego določenega cilja, ki je lahko zakonita ali nezakonita.

Veljavnost – zakonitost ali pravna moč določenega pravnega akta.

Vložitev – oddaja dokumenta ali vloge na sodišče ali drugo ustanovo.

Vrhovno sodišče – najvišje sodišče v državi, ki obravnava pritožbe na odločitve nižjih sodišč.

Zastava – pravica do premoženja drugega za zagotovitev poplačila dolga.

Zgodovina primera – podatki o prejšnjih odločitvah v določenem pravnem postopku.

Zločin – hujše kaznivo dejanje, ki povzroča škodo družbi ali posamezniku.

Značilnost pogodbe – ključni elementi, ki morajo biti prisotni, da je pogodba veljavna.

Znižanje kazni – postopek, pri katerem se obsojencu zmanjša izrečena kazen zaradi določenih olajševalnih okoliščin.

Zunajsodno poravnavanje – dogovor med strankami, dosežen brez posredovanja sodišča.

Žalitev – napad na čast in ugled osebe, ki je lahko predmet tožbe.