Predlog novele bi po navedbah Zpiza spremenil določanje zavarovalne osnove. Pri omenjeni skupini bi bila osnova določena v višini 60 odstotkov minimalne plače, ne 60 odstotkov povprečne plače, kakor velja zdaj. Zpiz ob tem opozarja, da že sedanja ureditev pri samozaposlenih in kmetih, ki plačujejo prispevke od najnižje osnove, pomeni, da se pokojnina ne odmeri zgolj od dejanske osnove, temveč se upošteva najnižja pokojninska osnova, ki deluje kot socialni popravek.
Zavod navaja primer zavarovanca s 40 leti pokojninske dobe. Po dejanski pokojninski osnovi bi njegova pokojnina znašala 581,42 evra, po upoštevanju najnižje pokojninske osnove pa 774,67 evra, kar pomeni 193,25 evra mesečnega socialnega popravka. Če bi bila uveljavljena predlagana sprememba, bi bila pokojnina po dejanski osnovi 359,76 evra, ob upoštevanju najnižje pokojninske osnove pa bi ostala 774,67 evra. Socialni popravek bi se tako dvignil na 414,91 evra na mesec, večji del priznane pravice pa bi izviral iz popravka, ne iz vplačil.
Po izračunu Zpiza bi posameznik v pokojninsko blagajno plačeval 133,40 evra manj na mesec, saj bi prispevek padel z 349,90 na 216,50 evra. Ob predpostavki, da bi sprememba veljala za približno 80 odstotkov samozaposlenih, ker je tak delež novembra lani plačeval prispevke od najnižje osnove, bi to za pokojninsko blagajno pomenilo več kot 112 milijonov evrov manj na leto.
Zpiz opozarja tudi, da so kmetje v obveznem zavarovanju že zdaj ugodneje obravnavani, ker prispevek delodajalca zanje krije država. Po oceni zavoda bi novela v sistem vnesla privilegirano obravnavo dveh kategorij zavarovancev brez razumnega razloga, posledično pa bi bila večja tudi obveznost državnega proračuna za zagotavljanje sredstev zavodu.
Generalni direktor Zpiza Marjan Papež je dejal, da sprememba posega v bistvo reforme, po kateri naj bi bila pokojnina v čim večji meri odraz vplačanih prispevkov. Opozoril je, da predlog odstopa tudi od izhodišč vladnih pogajanj, kjer je bila omenjena možnost postopnega dviga minimalne osnove za samozaposlene, pri čemer je bilo širše sprejeto, da plačevanje od najnižje osnove pomeni večji delež socialnega popravka pri pokojnini. Dodal je, da bi sprememba dala slabo sporočilo tistim, ki vplačujejo bistveno več, a bi na koncu lahko prejeli primerljivo pokojnino.
Papež je opozoril še na tveganje, da bi se povečalo delo na črno, ker samozaposleni in kmetje ne bi bili zainteresirani preseči praga 30.000 evrov prihodkov. Poudaril je, da sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bi smel biti predmet parcialnih interesov, temveč rezultat širšega dogovora, ki je bil po njegovih besedah dosežen 2. aprila 2025.
Na zavodu dodajajo, da so izvajalec zakonov, ne predlagatelj, vendar se čutijo dolžne opozoriti na sistemske posledice. Papež je dejal, da je končna odločitev na politiki, odgovornost predlagateljev pa je toliko večja, če bi določba sistemsko porušila temelje obveznega zavarovanja.
