DZ potrdil interventni zakon za pomoč po poplavah

Usmerjeni so v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalcem.

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je vlada pripravila potem, ko je v začetku avgusta sprejeta novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč vzpostavila pravno podlago za pripravo predhodnega delnega programa odprave posledic naravne nesreče ter za predplačila prizadetim občinam še pred končno oceno škode.

Ker pa novela zakona ne vsebuje ukrepov za pomoč prizadetim, je vlada pripravila še interventni zakon. Ta je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Slednji bodo nadgrajeni z zakonom o obnovi, ki ga bo še pripravila vlada.

Med ukrepi, ki so bili danes na seji deležni največ pozornosti, so prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu oz. obvezni solidarnostni prispevek. Solidarnostni soboti bosta dve, prva letos in druga prihodnje leto, kdor se za to ne bo odločil, pa bo prispeval 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine. Pri tem se bo v osnovo za izračun solidarnostnega prispevka vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter del plačila za poslovno uspešnost. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

V SDS so temu ukrepu nasprotovali, ker da je preuranjen, dokler še ni znana končna ocena škode. Pri glasovanju so se zato vzdržali in DZ je zakon sprejel s 56 glasovi koalicije, NSi in poslancev narodnosti, proti ni bil nihče.

Sredstva od solidarnostnih sobot in prispevka se bodo vplačevala v sklad za obnovo Slovenije, katerega ustanovitev je prav tako predvidena s tem zakonom. Vanj se bodo stekala tudi sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij.

Zakon med drugim prinaša še posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno.

Prizadeti bodo oproščeni plačila električne energije in plina, starši, katerih otroci zaradi poplav ali odprave posledic poplav ne obiskujejo vrtca, pa oproščeni plačila vrtčevskega varstva. Učencem in dijakom iz prizadetih družin se zagotavlja brezplačna malica oz. kosila, študentom pa podaljšanje statusa v prihodnjem študijskem letu.

Zakon ponuja pomoč tudi kmetom, med drugim z znižanjem katastrskega dohodka za poškodovana zemljišča.

Premier Robert Golob je dopoldne poudaril, da se morajo prizadeti za koriščenje ukrepov prijaviti. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.

Na davčnem področju bo stopnja davka na dodano vrednost na gasilsko opremo, ki se uporablja ob intervencijah, znižana na pet odstotkov. Ugodnejša bo tudi davčna obravnava oseb, ki so morale poiskati novo ali začasno nastanitev, ter pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki tem osebam zagotavljajo nastanitev.

Zaposleni v poplavljenih podjetjih, ki so pomagali pri čiščenju teh podjetij v svojem delovnem času, bodo za mesec avgust prejeli polno plačo, čeprav podjetja niso delala. Ob čakanju na delo bi sicer prejeli le 80 odstotkov plače.

Delavci, ki ne morejo na delo, ker je podjetje poplavilo ali je poškodovana infrastruktura do delovnega mesta, bodo upravičeni do čakanja na delo oz. višje sile in prejemanja 80 odstotkov plače. Od tega bo delodajalcu 80 odstotkov prispevala država.

Zakon ponuja pomoč tudi samozaposlenim. Do nje bodo upravičeni tisti, ki jim bo promet zaradi posledic poplav upadel za 25 odstotkov v vsem letu.

Občinam, ki so bile prizadete v poplavah in plazovih, zakon dopušča zadolžitev nad največjim dopustnim obsegom zadolževanja.

Novost je tudi vladna služba za obnovo, katere vodenje bo prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic, v njenem sklopu pa bodo za učinkovito izvedbo obnove oblikovane tehnične pisarne na terenu.

V zakonu so zapisani nujni interventni, sanacijski in preventivni ukrepi za odpravo posledic poplav in plazov, poleg tega se bistveno skrajšuje čas do začetka izvajanja obnove. Da bi projekte za odpravo posledic poplav lahko izvedli čim prej, se dopušča odstop od zakona o varstvu okolja v delu, ki govori o presoji vplivov na okolje. Država bo hitreje in lažje kupila zemljišča za graditev objektov zaradi odprave posledic naravnih nesreč.

Soglasno so poslanci opozicije in koalicije tik pred potrditvijo zakona kot nujen ukrep za preprečevanje škodljivih posledic za zdravje vanj zapisali še mokro čiščenje javnih površin v petih koroških občinah. Vrednost ukrepa je pol milijona evrov.

V sedemurni razpravi so poslanci izpostavljali solidarnost in ugotavljali, da bo sanacija posledic poplav velik izziv. "Ko se bo sanacija končala, naj se ne pozabi na prizadeta območja, kot so Savinjska dolina in Koroška," je vlado pozval Jani Prednik (SD).

Zakon, za katerega vlada predlaga, da nanj ni mogoče razpisati referenduma, zato je kmalu po pričakovani odpovedi državnih svetnikov izglasovanju odložilnega veta predvidena še ena izredna seja DZ, bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu. Večina ukrepov bo veljala do konca leta.