Inšpektorat za delo zaradi kršitev pravic delavcev v Engrotušu vložil kazenske ovadbe

Pri tem je zaznal številne kršitve, v povezavi s kršitvami v podjetju Engrotuš pa je podal tudi kazenske ovadbe zoper več oseb.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić, je inšpektorat v luči akcije obiskal podjetja Tomplast, Nimrod, Mahle Bovec in Mahle Komen, Perutnina Ptuj, Marles hiše, Engrotuš, Plamtex, Iskra ISD - strugarstvo, Dondon, Kovinoplastika Lož in Veplas.

Stominus in Pertas sta namreč k tem delodajalcem posredovala 379 delavcev, pretežno iz Srbije, BiH in Severne Makedonije, nekaj pa tudi iz Ukrajine.

Vsi postopki po Lukićevih besedah še niso zaključeni, je pa inšpektorat Stominusu izdal več prepovednih odločb. Uvedli so prekrškovne postopke zaradi nepravilnosti pri izplačilih plač in regresa, zavarovanju delavcev, neizplačilu dodatkov za nočno delo in za nadurno delo, zaznali so tudi neizpolnjevanje pogojev za posredovanje dela v Sloveniji, izplačila plač pod minimalno plačo. Poleg tega na kraju inšpekcijskega nadzora ni bilo ustrezne dokumentacije, delodajalci pa delavcem niso omogočili zakonsko določenega počitka med delom.

Številne prepovedne odločbe so bile izdane tudi, ker Stominus in Pertas nista več imela dovoljenja za opravljanje dejavnosti posredovanja dela na Slovaškem. Zaradi nedostave dokumentacije in neizvrševanja prepovedne odločbe so bili izdani plačilni nalogi.

Stominus je kot agencija za posredovanje dela na Slovaškem registriran do 16. decembra 2021, od tedaj naprej pa je voden kot gospodarska družba brez dovoljenja za opravljanje te dejavnosti. V Sloveniji je imel podružnico, registrirano kot agencijo za opravljanje dejavnosti posredovanja delovne sile, do 3. novembra lani. Ministrstvo za delo ji je to dovoljenje nato odvzelo in jo izbrisalo iz registra za posredovanje dela, a ima pravico posle dokončati do 2. aprila.

Inšpektorat je v okviru akcije sicer posebej veliko posredovanih delavcev, in sicer 138, naštel v trgovcu Engrotuš, kjer je februarja poostren nadzor opravil skupaj s predstavniki Finančne uprave RS (Furs).

V tem podjetju so so posredovani delavci delo po ugotovitvah inšpektorjev opravljali prek zakonsko dovoljenega časa, eden od njih je v mesecu dni opravil 413 ur - v povprečju je delal vse dni v mesecu, vsaj 13 ur na dan.

Odgovorni v Stominusu in Engrotušu niso ravnali po predpisih o plači in drugih prejemkih, o delovnem času, odmoru in počitkih ter prepovedi nadurnega dela, pri čemer so te pravice omejevali najmanj 20 delavcem, je pojasnil Lukić. Inšpektorat jih je zato kazensko ovadil, poleg njih pa je zaradi krivega pričanja kazensko ovadbo vložil še zoper poslovodjo ene od Tuševih poslovalnic.

Na inšpektoratu sklepajo, da so tovrstne kršitve delavskih pravic v Sloveniji močno prisotne, zato bodo nadaljevali temeljite nadzore, in sicer tako pri naključno izbranih delodajalcih kot tudi v okviru prijav.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je na novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo, da je inšpektorat začel delati bolj proaktivno, ob tem pa spomnil na obljubo Levice ob prevzemu mandata, "da bo to ministrstvo postalo ministrstvo za delavce".

Po njegovih besedah to problematiko naslavljajo tudi s spremembami zakonodaje. Pri tem je spomnil na v četrtek v DZ sprejeti zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki določa dodatne pogoje o izvajanju čezmejnih storitev tujih podjetij v Sloveniji.

Poleg tega so poslanci v četrtek opravili tudi drugo branje predloga novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ureja vprašanje evidentiranja delovnega časa. "Verjetno danes tudi ta primer, ko smo ugotovili, da nekateri delavci delajo 300 do 400 ur mesečno, priča o tem, kako pomembno je, da so evidence o delovnem času verodostojne in dostopne inšpektoratu," je poudaril.

Spomnil je še, da je ministrstvo s socialnimi partnerji začelo tudi pogovore o agencijskem delu. Želijo si njegove omejitve, ustreznejše definicije in večjih pravic agencijskih delavcev. Naslovili bi radi tudi problematiko konkuriranja tujih agencij na slovenskem trgu dela, je sklenil Juvan.