Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravljeno na nadaljevanja dialoga s kmeti

Ob tem so v odzivu na današnji protestni shod kmetov predstavili predlog rešitve glede prostovoljnosti vključevanja v plačila Natura 2000 v letu 2023.

Kot so zapisali na ministrstvu za naravne vire in prostor, obžalujejo prekinitev pogajanj organizacij kmetov in zaostrovanje protestov. Skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iščejo rešitve za postavljene zahteve kmetov. Ob tem so predstavili predlog rešitve, ki so jo pripravili v odziv na na zahteve kmetov glede prostovoljnosti vključevanja v plačila Natura 2000 v letošnjem letu.

"Pri vladnem predlogu za uvedbo režima za plačila Natura 2000 gre za vsega skupaj le 0,7 odstotka vseh kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi znotraj omrežja Natura 2000 oziroma celo manj kot 0,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji," so pojasnili na ministrstvu in dodali, da napovedane spremembe zavzemajo le dve zelo omejeni področji, del Ljubljanskega Barja in Planinskega polja.

Predviden je tudi individualni pristop do kmetov, ki jih režim plačila najbolj prizadene ter postopna prilagoditev območij in določil režima. "Če se za vstop v režim plačila Natura 2000 odločijo sami, bodo kmetje upravičeni do plačila že v letos, in sicer v višini 390 evrov na hektar na Planinskem polju oziroma 663 evrov na hektar na Ljubljanskem barju," so navedli.

Namen delovne skupine, za oblikovanje katere so se vlada in kmetijske organizacije dogovorile po prvem protestnem shodu kmetov, je bil skupni dogovor o kriterijih in principih pristopa do tistih, ki jih režim plačila najbolj prizadene, so poudarili.

Vladni predlog vsebuje tudi enake korake in način dela glede območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Po pojasnilih ministrstva, se okoljsko občutljivo trajno travinje širi na štiri nova območja zaradi zahtev Evropske komisije v pogajanjih o sprejemu Strateškega načrta za kmetijstvo in podeželje.

"Brez kompromisnih rešitev na področju okoljsko občutljivega trajnega travinja in povečanja obsega plačil Natura 2000 ne bi bilo odobrenih sredstev skupne kmetijske politike," so poudarili na ministrstvu.

Ohranjanje travnikov je pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, divjih opraševalcev, rodovitne prsti, čiste površinske vode in za skladiščenje ogljika v tleh. Območje okoljsko občutljivega trajnega travinja se je po podatkih ministrstva od leta 2015 povečalo z 22.500 hektarjev trajnih travnikov na 32.600 hektarjev, saj se je Slovenija s sprejetim strateškim načrtom zavezala, da bo ohranjala 33.000 hektarjev trajnih travnikov znotraj območja Nature 2000.

Znotraj teh območij je na obstoječih njivskih površinah dovoljena običajna kmetijska raba teh površin, vključno s preoravanjem in kolobarjenjem poljščin. Kot poudarjajo, pri tem ne gre za poseg v lastninsko pravico, temveč za enega od pogojev za prejem sredstev iz naslova kmetijske politike na zbirni vlogi, uveljavljanje teh zahtev pa ni obvezno.

Kmetje so danes pred poslopjem parlamenta v središču Ljubljane na drugem protestnem shodu v mesecu dni opozorili na vse večja bremena in pritiske na kmetijstvo. Kmetijska ministrica Irena Šinko je v odziv na shod pojasnila, da je vlada minuli četrtek predstavnikom kmetov poslala odgovor na njihove zahteve. Zaradi obsežnosti gradiva so predlagali, da bi se na pogajanjih ponovno sešli po praznikih, je povedala ministrica in ocenila, da bi se lahko dogovorili glede zahtev.