Morebitni poseg v Dobravski gozd po navedbah občine odvisen od mnenja ministrstva

Poudaril je, da še ni mogoče govoriti o tem, kolikšen bo poseg v gozd, če bo sploh potreben. To bo odvisno od mnenja kmetijskega ministrstva, je dejal.

Vložena peticija je ena od skupno 61 pripomb in predlogov, ki jih je občina prejela v okviru nedavne, že druge javne razgrnitve osnutka prenovljenega občinskega prostorskega načrta, v lokalnem okolju znanega pod kratico SDOPN3.

Eden od delov prenovljenega prostorska akta, ki pa je v javnosti najbolj izpostavljen, je umeščena južna slovenjgraška obvoznica. Ta deloma poteka čez kmetijska zemljišča, zato je občina poiskala nadomestna zemljišča. Del jih je predvidela tudi na območju zdajšnjega primestnega Dobravskega gozda, a lokalni prebivalci nasprotujejo poseku dela gozda in približevanju kmetijskih zemljišč naseljem. Zato so zbrali podpise pod peticijo.

"Peticijo bomo obravnavali in obdelali kot vsako drugo pripombo," je na današnji novinarski konferenci v Slovenj Gradcu dejal župan. Povedal je, da bodo pri presoji in zavzemanju stališč do pripomb in predlogov sledili željam in upoštevali vse pripombe, ki jih je s strokovnega vidika možno vnesti v dopolnjen prostorski akt. Ta bo nato šel po druga mnenja nosilcev urejanja prostora in če bodo pozitivna, bi občinski svet nov prostorski akt po pričakovanjih vodstva občine lahko dokončno potrdili letos poleti.

Župan je glede nadomeščanja kmetijskih zemljišč spomnil, da je bil izdelan pedološki elaborat, katerega avtor je Tomaž Kralj. Po izračunih predvidena južna obvoznica za svojo traso porabi 7,48 hektarja zemljišč, ki jih, kot je dejal župan, lahko nadomestijo brez posega v Dobravski gozd. A to bo odvisno od kmetijskega ministrstva, ki bo določilo, koliko kmetijskih zemljišč je treba nadomestiti.

"Ravno z elaboratom imamo možnost, da s faktorjem 2,05 nadomestimo izgubljena kmetijska zemljišča v naravi, z manjšim posegom tudi v Dobravski gozd. A, kot rečeno, danes ne moremo govoriti o tem, ali bo sploh treba posegati v Dobravski gozd in če bo, koliko," je dejal župan. Če bo poseg potreben, pa je obljubil, da bodo pustili ustrezno gozdno "bariero" ob naseljih.

Del občanov še vedno meni, da Slovenj Gradec južne obvoznice ne potrebuje, župan pa je danes opozoril, da je nujnost te prometnice, ki bo služila tudi kot navezava na načrtovano hitro cesto tretje razvojne osi, izpostavila tudi nastajajoča nova prometna študija, ki jo za občino izdeluje podjetje Lienal.

Osnutek študije po njegovih besedah jasno nakazuje, da Slovenj Gradec že zdaj nujno potrebuje traso južne obvoznice, še bolj pa jo bo v prihodnosti. Pokazal je tudi, da bi južna obvoznica nase prevzela 55 odstotkov lokalnega prometa in 45 odstotkov tranzitnega prometa iz drugih občin na tretjo razvojno os, je dodal.

Med drugim gradnje južne obvoznice ne podpira nekdanji občinski svetnik Simon Smolak, ki je zagnal omenjeno peticijo za ohranitev Dobravskega gozda. V odzivu na nekatere pretekle navedbe župana Kluglerja, ki jih je ta dal za STA, je Smolak zapisal, da je bil namen peticije v izhodiščih ohranitev Dobravskega gozda, ne pa opredeljevanje o smiselnosti gradnje južne obvoznice.

"V sami peticiji se nismo opredeljevali niti do trase niti do smiselnosti gradnje južne obvoznice. Podpisniki peticije imajo glede tega vprašanja lahko različna stališča in jih s tem vprašanjem ne smemo povezovati," je v odzivu zapisal Smolak. Ta med drugim glede na vsebino omenjenega pedološkega elaborata trdi, da bo za južno obvoznico treba "žrtvovati" 13,8 hektarja gozda in ne predvidoma manj kot pet hektarjev, kot je to v preteklosti navedla občina.