Ljubljana

Oblačno Humidity: 94%
10°C
SOBOTA
9°C / 20°C
NEDELJA
9°C / 21°C
PONEDELJEK
10°C / 22°C
TOREK
13°C / 17°C
SREDA
14°C / 20°C
ČETRTEK
13°C / 21°C
PETEK
15°C / 17°C

Predlog rešitev za omejitev učinka dviga minimalne plače na kreditno sposobnost roma v DZ

Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki prinaša rešitev za omejitev vpliva vsakokratne korekcije minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev.

Predlog rešitev za omejitev učinka dviga minimalne plače na kreditno sposobnost roma v DZ

Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da je z januarjem prišlo do zvišanja minimalne plače, in sicer s 1074,43 evra na 1203,36 evra bruto oziroma s 778 evrov na 878 evrov neto, to pa je zmanjšalo kreditno sposobnost kreditojemalcev s prihodki med minimalno in povprečno plačo.

Banka Slovenije je namreč doslej pri svojih makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu kredite obveznosti, se je pomembno znižala kreditna sposobnost ljudi.

Predlog zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema po Boštjančičevih besedah jasno opredeljuje, da Banka Slovenije pri izvajanju makrobonitetnega nadzora ni vezana na zakon o izvršbi in zavarovanju "in bo tako lahko brez kakršnegakoli dvoma določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu, in sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost".

Med možnimi merili centralne banke za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, je denimo ocena nujnih življenjskih stroškov. Svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov bo sicer lahko izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter ob upoštevanju ostalih predpisov, vezanih na bančni sistem.

Na ministrstvu za finance so predlog pripravili na podlagi dogovora z Banko Slovenije.

Zadovoljstvo z zakonodajnimi aktivnostmi vlade na tem področju je v izjavi medijem po objavi poslovnih rezultatov za lani izrekel predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki je bil eden najglasnejših kritikov omejitev kreditiranja.

V NLB so tako po njegovih besedah veseli napovedi morebitne sprostitve pogojev kreditiranja, pozdravljajo predloge vlade ter verjamejo, da jih bo izvršna veja oblasti skupaj z Banko Slovenije pripeljala v življenje.

Kaj bo na podlagi spremenjene zakonske podlage dejansko naredil bančni nadzornik, pa bo pokazal čas, je dejal Brodnjak. Do zdaj so v Banki Slovenije po njegovih besedah pred vsebinskimi prevladovali bolj statistični pogledi na slovenske potrošnike. V NLB so namreč mnenja, da bi lahko Banka Slovenije že prej drugače interpretirala pravila, a da zdaj po teh spremembah izgovorov ne bo več.

Če bo na koncu prišlo do dejanskih sprememb, si bodo po Brodnjakovih navedbah šteli v čast, da so bili del gibanja, ki je do tega pripeljalo in Slovencem omogočilo normalne pogoje vključenosti v finančni sistem, saj da so bili do zdaj iz njega "izključeni kot nihče drug na tem planetu".

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0