Prvi slovenski dan brez zavržene hrane v znamenju poziva k sodelovanju za manj odpadne hrane
V Sloveniji danes zaznamujemo prvi slovenski dan brez zavržene hrane.
Osrednje poslanstvo dne je povabiti družine, posameznike, podjetja in druge ustanove tako v javni kot zasebni sferi k sodelovanju in zavezništvu za manj zavržene hrane. Leta 2021 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane.
Vlada je 24. april za slovenski dan brez zavržene hrane razglasila pred desetimi dnevi, in sicer na pobudo partnerjev projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane - Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, podjetja TAM-TAM, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno.
Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2021 pa že okoli 143.000 ton.
Kot so ob razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane poudarili v vladi, bi bila lahko količina zavržene hrane precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki.
Količin zavržene hrane se po navedbah pobudnikov današnjega dne pogosto niti ne zavedamo, pomenijo pa resno grožnjo za okolje, saj prispevajo k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, izginjanju rastlinskih in živalskih vrst, degradiranju prsti, obenem pa skupaj s hrano zavržemo tudi ogromne količine za njeno pridobivanje porabljene vode in energije.
Glavnina dogajanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane bo danes potekala v šolah in vrtcih po državi, kjer se bodo odvijale številne aktivnosti, v okviru katerih se bodo otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane.
Etri skupina pa bo pod pokroviteljstvom Lidla Slovenija danes v enoti Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah lansirala nov inovativen koncept - predelovalni obrat Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave presežkov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih in omogoča predelavo manjših količin pridelkov.