V nekaterih družbah uslišali pozive voznikov avtobusov glede višjih plač
Po več kot letu dni od protestov, na katerih so vozniki avtobusov, zaposleni v največjih družbah cestnega potniškega prometa, zahtevali zvišanje plač, so njihovi pozivi naleteli na plodna tla. Z novim letom so višjih plačil deležni vozniki v Arrivi Slovenija in Marpromu, v družbi Nomago pa o tem trenutno potekajo pogovori s socialnimi partnerji.
Kot so pred dnevi sporočili iz podjetja Arriva Slovenija, so z novim letom uveljavili spremembe plačnega sistema, ki so ga oblikovali v skupnih prizadevanjih s sindikati zaposlenih, med katerimi je tudi dvig osnovne izhodiščne plače voznikov avtobusov na več kot 1500 evrov bruto. To je po informacijah STA približno 200 evrov več v končnem bruto znesku.
Vsi vozniki imajo po novem tudi 100-odstotno plačan čas razpoložljivosti, spremembe pa so uvedli tudi pri dodatkih za sobotno in nedeljsko delo, ki sedaj znašajo 50 oziroma 100 odstotkov, so še pojasnili v Arrivi in dodali, da so zvišali tudi povračilo stroškov prevoza na delo, ki sedaj znaša 0,21 evra na kilometer.
V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije (SVAS), kjer so v zadnjem letu in pol okrepili pozive glede zvišanja osnovnih plač voznikov avtobusov v javnem cestnem prometu, v ta namen pa organizirali tudi več sindikalnih aktivnosti, odločitev Arrive Slovenija pozdravljajo, ostale delodajalce v javnem cestnem prometu pa so pozvali, da temu sledijo.
Med drugim so, kot so navedli za STA, so njihovi pozivi na plodna tla naleteli tudi v javnem podjetju Marprom, ki zagotavlja mestni potniški promet v štajerski prestolnici.
"Stroški linijskih prevozov za vseh osem let znašajo skoraj milijardo evrov oz. slabih 125 milijonov evrov na leto. Zato smo konec leta na družbi Arriva in Marprom podali poziv glede zvišanja plačila voznemu osebju," so pojasnili v sindikatu.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je namreč lani objavilo razpis za podelitev koncesij za petletno obdobje (z možnostjo podaljšanja za tri leta) izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov na območju celotne države, izbiro koncesionarjev pa objavilo konec lanskega aprila.
V družbi Nomago, ki velja za največjega delodajalca v javnem cestnem potniškem prometu in je tudi pridobila koncesijo za izvajanje prevozov javnega linijskega prevoza potnikov v največ statističnih regijah, pa so za STA navedli, da trenutno o višini osnovnih plač še vedno teče dialog s socialnimi partnerji. "Vsekakor pa je naš skupni cilj poleg dviga plač tudi izboljšati obstoječe ugodnosti oz. uvesti nove," so dodali.
Kot so poudarili, so pred kratkim potrdili izplačilo nagrad za poslovno uspešnost, v začetku lanskega leta pa so "kot eno izmed prvih podjetij v panogi" zvišali dodatek za delo ob nedeljah na 100 odstotkov urne postavke in za delo na državne praznike ali dela proste dneva na 150 odstotkov, uvedli pa so tudi dodatek za delo ob sobotah v višini 50 odstotkov urne postavke. Da bi oblikovali čim bolj stimulativen plačni sistem, imajo po njihovih zagotovilih vzpostavljen tudi sistem napredovanj in delovnih uspešnosti tako za voznike kot za ostala delovna mesta.
Kljub zvišanju plač v nekaterih družbah pa v SVAS opozarjajo, da je to le "le prvi korak k vrnitvi dostojanstva poklicu voznika oz. voznice, ki mu mora obvezno slediti tudi zagotavljanja zdravega in varnega delovnega okolja z nično stopnjo izigravanja delovne zakonodaje". Po opozorilih SVAS delodajalci, ki so zmagovalci razpisa za koncesije javnega linijskega prevoza potnikov, zaradi pomanjkanja voznega osebja "načrtno zmanjšujejo čas, ki ga voznemu osebju priznavajo kot efektivni delovni čas, kar vodi v nevarno in nezdravo delovno okolje za vozno osebje".
Na nedostojna plačila za svoje delo, ki jih je v zadnjem letu in pol še dodatno oklestila inflacija, so vozniki avtobusov pod okriljem SVAS opozorili prek stavk v Arrivi Dolenjska in Primorska ter na dveh opozorilnih shodih. Prvi je potekal decembra 2022 pred upravno stavbo družbe Nomago v Ljubljani, drugi pa dva meseca kasneje v Kranju.
Skupni imenovalec obeh protestnih shodov so bile zahteve po dostojnem plačilu in delovnem okolju za voznike avtobusov, te pa so v sindikatu januarja lani predstavili tudi pristojnim na ministrstvu za infrastrukturo, pod okrilje katerega je do preoblikovanja vlade sodila dejavnost javnega potniškega prometa. Ob dejstvu, da je cestni potniški promet dobičkonosna dejavnost, ki jo prek subvencij sponzorirajo tudi davkoplačevalci, so ministrstvo opozorili tudi na problem vse večjega pomanjkanja voznikov in posledičnega ogrožanja njihove ter varnosti in zdravja vseh udeležencev v prometu.
