Deset značilnih stavkov, ki jih pogosto uporabljajo lažnivci
Umetna inteligenca razkriva, da se v govorjenem jeziku lažnivcev pogosto pojavljajo določene besedne zveze, ki pa same po sebi še ne pomenijo, da nekdo laže. Psihologi poudarjajo, da posamezna izjava ni dokaz za prevaro, vendar lahko natančno opazovanje vzorcev in okoliščin pomaga razbrati, kdaj nekdo ne govori resnice.
Besede, kot so »iskreno«, »verjemi mi«, »prisežem« ali »če sem iskren«, se pogosto pojavijo na začetku ali koncu stavkov oseb, ki poskušajo okrepiti svojo verodostojnost. Med pogostimi izjavami so tudi: »Tega ne bi nikoli storil«, »To nima smisla«, »Ne spomnim se«, »Zakaj bi lagal?«, »To je vse, kar vem« ter »Kot sem ti že povedal«. Čeprav te izjave same po sebi niso dokaz, umetna inteligenca opozarja, da lahko nakazujejo na poskus manipulacije, še posebej, če so združene z drugimi znaki.
Strokovnjaki s področja psihologije dodajajo, da so lahko laži prepoznavne tudi s pomočjo neverbalnih signalov. Oseba, ki laže, se lahko izogiba očesnemu stiku, uporablja nenaravno visok ton glasu, se pretirano brani ali med odgovori zamuja. Kombinacija teh dejavnikov lahko pokaže, da nekdo prikriva resnico.
Po ugotovitvah psihologa Paula Ekmana so lahko mikroizrazi obraza, ki trajajo le delček sekunde, ključni za razumevanje prikritih čustev, kot so nelagodje, strah ali krivda. Ti izrazi pogosto niso usklajeni z izrečenim, zato so dober pokazatelj neiskrenosti.
Raziskava, ki jo je opravila psihologinja Bella DePaulo, je pokazala, da lažnivci običajno govorijo manj tekoče, nudijo manj podrobnosti in se pri pripovedi pogosto zataknejo. Govor lažnivcev je pogosto preveč strukturiran, manj sproščen in z več ponovitvami, kar naj bi bila posledica prizadevanja, da bi zgodba zvenela prepričljivo.
Profesor Aldert Vrij poudarja, da je pomembno opazovati celotno vedenje. Po njegovih besedah lažnivci pogosto pretiravajo z očesnim stikom ali se mu izogibajo, ponavljajo enake fraze, da pridobijo čas, in so pri telesni govorici bolj togi.
Kljub vsem tem znakom noben posamezen element ni dovolj za razkritje laži. Le celostna ocena vedenja, govora in okoliščin lahko razkrije verodostojnost izjav.
Čeprav so orodja umetne inteligence, kot je ChatGPT, sposobna prepoznavanja vzorcev in ponujanja splošnih informacij, ne morejo nadomestiti znanja in presoje strokovnjakov za duševno zdravje. Takšne tehnologije nimajo klinične presoje, empatije in izkušenj, ki so ključne za razumevanje psiholoških stanj posameznikov.
Uporaba umetne inteligence kot nadomestek za psihološko pomoč ni priporočljiva. V primeru čustvene stiske ali težav z duševnim zdravjem je najbolj ustrezno poiskati pomoč usposobljenega strokovnjaka.
