Trump z 90-dnevnim premorom pri carinah, za Kitajsko drastičen dvig

Trump je odločitev pojasnil z množičnimi prošnjami za pogajanja, ki jih je prejelo 75 držav. Na družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da gre za ukrep, ki omogoča premor in znižanje napetosti, a hkrati ostaja pri zaostrenem odnosu do Kitajske, ki naj bi po njegovih besedah izkazovala nespoštovanje svetovnih trgov.

Finančni minister Scott Bessent je potrdil, da bodo desetodstotne carine veljale za večino držav, vključno s ključnima sosedama Mehiko in Kanado. Dviga ne bodo deležne tiste države, ki niso uvedle protiukrepov na predhodne ameriške carine. Kitajska pa naj bi z vztrajanjem pri stopnjevanju sporov prispevala k zaostritvi ukrepov.

Bessent je poudaril, da gre za strateški manever, s katerim želijo ZDA sprožiti globalna pogajanja o trgovinskih pravilih. Dodal je, da gre pri Trumpovi politiki za premišljeno potezo, ne za kaos, ki ga očitajo kritiki.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je medijem očitala, da ne razumejo Trumpovega načina pogajanj in zavrnila trditve, da bi lahko nove carine povezale druge države s Kitajsko proti ZDA. Po njenem mnenju države kljub vsemu iščejo sodelovanje z ameriškim trgom.

Trumpova odločitev je povzročila preobrat na svetovnih finančnih trgih. Newyorški borzni indeksi Dow Jones in S&P 500 so se po večdnevnih padcih občutno okrepili, in sicer za okoli sedem odstotkov.

Trgovinski predstavnik ZDA Jamieson Greer je med zaslišanjem v kongresu priznal, da ni bil vnaprej obveščen o odločitvi predsednika. Analitiki menijo, da je škoda zaradi prejšnjih napovedi že nastala, odprava posledic pa bo dolgotrajna. Glavni ekonomist Joe Brusuelas je ocenil, da bo negotovost še naprej zavirala nakupe, saj podjetja ne vedo, kaj lahko pričakujejo jutri.

Za zdaj velja, da bodo vse države, razen Kitajske, uvozile blago v ZDA pod enotno 10-odstotno carino, čeprav še vedno ni povsem jasno, ali gre za novo splošno stopnjo ali le za dodatno zvišanje že obstoječih tarif.