Reševalci motoristi so se po 20 letih delovanja izkazali za dragocene med prometnimi konicami
Reševalci motoristi Reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana praznujejo 20-letnico delovanja. Posebej dragoceni so v prometnih konicah oz. na predelih, kjer ni formiran reševalni pas, je ob začetku letošnje motoristične sezone povedal reševalec motorist Martin Kernc.
Kernc je spomnil, da so projekt reševalnega motorja na reševalni postaji Ljubljana začeli 1. junija 2003, od takrat pa nemoteno teče že 20 let. V tem času so po njegovi oceni dokazali upravičenost reševalnega motorja, saj je ta na kraju intervencije povprečno šest minut hitreje od reševalnega vozila, iz reševalne postaje pa spelje v roku ene minute.
Reševalci motoristi mesečno intervenirajo v povprečno 450 primerih, največkrat v primerih različnih oblik nezavesti, oživljanj, poškodb, prometnih nesreč, raznih epileptičnih napadov, zastrupitev in anafilaktičnih šokov, je naštel Kernc. Gre predvsem za primere, ko se lahko poškodovancem stanje bistveno poslabša v roku nekaj minut.
Oprema motorja je po njegovih besedah primerljiva opremi reševalnega vozila. "Imamo vse za ustavitev krvavitve, defibrilacijo, infuzijo, določena reanimacijska zdravila, vse, kar potrebujemo za najbolj nujna stanja," je navedel. Se pa reševalci motoristi zavedajo, da za njimi vedno prihaja še reševalno vozilo, ki bo poškodovanega odpeljalo.
"Motor ima svoje prednosti, imamo primerno opremo in smo primerno usposobljeni," je dejal. Pred začetkom motoristične sezone se začnejo nanjo pripravljati s treningi varne vožnje na poligonu Avto-moto zveze Slovenije v Vranskem, kjer osvežijo teoretična znanja, praktične spretnosti in opravijo več praktičnih treningov. "Pri nujnih vožnjah ni prostora za naprej, zato se vse vaje izvajajo pri višjih hitrostih," so na UKC Ljubljana glede tega navedli inštruktorja Sandija Sheikha.
Služba reševalca na motorju je namreč precej bolj nevarna od reševalca v vozilu, saj je motor na cesti manjši in slabše opazen. "Po drugi strani pa je precej hitrejši in bolj okreten in vsaka stvar za nas predstavlja nevarnost," je spomnil Kernc. V preteklosti sta se dva reševalca motorista tudi huje poškodovala, ves čas pa se soočajo z manjšimi nesrečami, kot so denimo zdrsi.
Po Kernčevi oceni je najhuje, ko se voznik na reševalca motorista odzove s sunkovitim zaviranjem. "To je situacija, ki je tudi zame nerešljiva, ker enostavno ne morem dovolj hitro zmanjšati hitrosti. Posledica je lahko trk," je jasen. Kljub temu meni, da so slovenski vozniki uvidevni in se pravilno umikajo, je pa nanje apeliral, naj spremembo smeri nakažejo s smernikom.
Iz UKC Ljubljana so ob 20-letnici delovanja reševalcev motoristov sporočili, da so ti nepogrešljiv del sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji, saj njihova hitrost in sposobnost premagovanja prometnih ovir omogočata, da so vedno med prvimi na kraju nesreče.
A kadrovska slika po Kernčevih besedah ni ugodna, saj so vsi štirje reševalci motoristi prostovoljci, ob tem pa imajo težave s pridobivanjem mlajšega kadra. "Nekako mladih ta poklic ne zanima več ali pa ne izpolnjujejo pogojev zanj," ugotavlja. Letos je eden od kolegov šel na porodniški dopust, zato so kadrovsko vrzel morali zatesniti s koriščenjem letnega dopusta izven motoristične sezone, ki sicer traja od 1. maja do 1. novembra.
Ljubljanska reševalna postaja ima trenutno v rabi tri motorje, ki so opremljeni z najsodobnejšo opremo za nudenje medicinske pomoči. Reševalce motoriste pa imajo tudi v prehospitalni enoti Maribor in tej na obali. Začetki uporabe reševalnih motorjev sicer segajo v leto 1994, vendar so reševalci motoristi uradno postali del nujne medicinske pomoči šele leta 2003, so ob tej priložnosti sporočili iz UKC Ljubljana.