Na kranjskem sodišču sojenje za delovno nesrečo s smrtnim izidom

Kot je navedel tožilec Tilen Demšar, obtoženi pri dogodku izpred skoraj štirih let kot izvajalec gradbenih del ni ravnal v skladu z gradbenim zakonom, ni zagotovil zadostne zaščite gradbišča in ni preprečil namere oškodovanca, da bi šel na objekt odstranjevat žleb. Objekt se je v tistem trenutku porušil in padel na 36-letnika, ki je na kraju dogodka podlegel poškodbam.

43-letni Osredkar, ki doslej še ni bil kaznovan in tudi ni v nobenem drugem kazenskem postopku, krivde za kaznivo dejanje ni priznal. Tožilstvo ga bremeni kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti. Če ima omenjeno kaznivo dejanje za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let.

Kdaj bo stekel dokazni postopek, še ni znano. Obramba pa želi v okviru postopku predvsem razčistiti, ali bi obdolženi sploh lahko preprečil tragični dogodek in ali med neizpolnitvijo dolžnega ravnanja in posledico sploh obstaja vzročna zveza.

Tožilstvo in obramba predlagata neposredno zaslišanje izvedenca za varnost pri delu. Poleg tega obramba predlaga še postavitev izvedenca za gradbeništvo, ki bi odgovoril na vprašanje, ali je bil tehnični del načrta projekta za izvedbo s strokovnega vidika ustrezen. Ta namreč govori tudi o varovalni vrvici z zastavicami in o označitvi gradbišča.

Obramba meni, da je treba ugotoviti lokacijo, kjer bi morala biti omenjena vrvica locirana, glede na to, da je bil objekt, ki se je rušil in žal tudi nenadzorovano zrušil, od ceste oddaljen manj kot en meter. Posledično se postavlja vprašanje, ali bi obdolženi, kljub temu da mu načrt projekta za izvedbo in gradbeno dovoljenje tega nista nalagala, lahko posegel na območje ceste kot javnega dobra.