Junak meseca septembra Mario Pal

»Tistega popoldne na tekmi v Bistrici je bilo zelo napeto. Prisotnih je bilo ogromno čustev med tekmo in seveda zlasti po tem, ko se je gospod Stanković onesvestil,« je dogajanje za naš medij opisal heroj dogajanja v Bistrici.

Tik preden bi Bistričani po zadnjem sodnikovem žvižgu začeli proslavljati domačo zmago z rezultatom 1:0, je njihov trener doživel srčni zastoj. Dogodek je bil še toliko večji šok za vse prisotne, saj med tekmo ni bilo večjih znakov, da je s 43-letnikom karkoli narobe. Prisotni so opazili le, da je med tekmo nekajkrat zaprosil za vodo, poleg tega pa niso zaznali nobenih posebnosti.

Jasno je bilo, da je situacija resna, zato ni izgubljal časa in takoj pričel z nudenjem prve pomoči. »Ko se je trener Stanković zgrudil, sem takoj vedel, da je z njim nekaj zelo narobe, zato sem vzel s sabo defibrilator in nemudoma stekel k njemu. Postavil sem ga v stabilni bočni položaj ter preveril pulz in dihanje. Ker nista bila zaznavna, sem nemudoma začel z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja,« pripoveduje fizioterapevt Nafte.

Sicer je Pal tudi usposobljen reševalec, vendar je bila ta intervencija zanj zelo posebna. Kot pravi, je bilo prisotnih ogromno ljudi, ki se jih je dogodek dotaknil in so bili povezani s Stankovićem. Najprej je bilo treba vzpostaviti mirno stanje in ljudi na pravilen način umiriti. »Lepo in prav je, da pomagamo, ampak za pravilno in čimprejšnje ukrepanje v takih situacijah je izrednega pomena, da ostanemo mirni in zbrani,« poudarja Pal.

Fizioterapevt Nafte je za junaško posredovanje prejel številne zahvale tako od nogometnega kluba Bistrica, kot tudi od Stankovićevih bližnjih. A Pal ostaja skromen in pravi, da je zanj največja zahvala to, da je trener Bistrice danes med nami in da njegova družina ni ostala brez bližnje osebe. »Ko sem videl, da se je gospod Stanković zavedel, da je spet z nami in da smo mu rešili življenje, so bili občutki res neverjetni. Taki dogodki ti za vedno ostanejo v spominu. Za mano jih je že kar nekaj, niso vsi tako lepi, ampak se jih bolj kot ne vseh spominjam in so postali del mene,« priznava junak bistriške zgodbe s srečnim koncem.

Reševanje je olajšal predvsem avtomatski eksterni defibrilator (AED), ki ga ekipa Nafte že zadnji dve leti prinaša na vsako tekmo, trening in tekme mlajših selekcij. Nafta je eden izmed redkih klubov, ki na gostovanje pride z defibrilatorjem, saj ta ni vključen med obvezno opremo, kar bi se po mnenju Pala moralo spremeniti.

»Pomen tega, da je AED v bližini, je zelo velik. Bistveno je, da defibrilator namestimo na neodzivno osebo, ga uporabimo in tako lahko rešimo življenje. Prav zato bi bilo priporočljivo, da bi se ga na tekme prinašalo čim več nogometnih klubov. Srčno upam, da je ta neljubi dogodek dal misliti čim več vodilnim ljudem v nogometnih klubih, da bodo defibrilator vključili v obvezno opremo,« zaključuje junak meseca septembra.