Po prijavi diskriminacije podjetje nakazalo božičnico vsem zaposlenim
Zagovornik načela enakosti je ustavil postopek ugotavljanja diskriminacije pri izplačilu božičnice v podjetju, saj je to priznalo svojo zmoto in prikrajšanim zaposlenim izplačalo celotno nagrado. Podjetje je ukrepalo po opozorilu Zagovornika, ki je poudaril nedavni sklep Vrhovnega sodišča, da je različno obravnavanje zaposlenih na podlagi osebnih okoliščin pri izplačilu poslovnih nagrad nedopustno.
Prijava, ki je bila posredovana anonimno, je razkrila diskriminatorno prakso podjetja iz kovinostrugarstva, kjer je izplačilo božičnice temeljilo na pogojih, kot so minimalno število opravljenih ur in sorazmerno zmanjševanje nagrade glede na odsotnost z dela. Zagovornik je v tem primeru ugotovil posredno diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin, kot so zdravstveno stanje, nosečnost in starševstvo. Navidezno nevtralna pravila so negativno vplivala le na tiste zaposlene, ki so bili zaradi teh okoliščin dalj časa odsotni z dela.
Po več izmenjavah mnenj z Zagovornikom je podjetje priznalo diskriminacijo in vsem prikrajšanim zaposlenim izplačalo polno božičnico. Pri odločitvi je imelo ključno vlogo opozorilo na sklep Vrhovnega sodišča iz avgusta 2024, kjer je bilo razsojeno, da je neenakopravno obravnavanje zaposlenih pri nagradah zaradi osebnih okoliščin nedopustno.
Zagovornik Miha Lobnik je izrazil zadovoljstvo z odzivom podjetja in ponovno poudaril, da osebne okoliščine, kot so zdravstveno stanje, invalidnost, nosečnost ali starševstvo, ne smejo vplivati na višino božičnice. Lobnik je zaposlenim svetoval, naj delodajalce ob zaznavi diskriminatornih praks opozorijo na sodno prakso ali prijavijo primer Zagovorniku ali Inšpektoratu za delo.
Primeri diskriminacije pri izplačilu poslovnih nagrad ostajajo pereč problem. Zagovornik je doslej obravnaval več podobnih primerov, kjer so bila merila za izplačilo božičnice nesorazmerno stroga za tiste z odsotnostjo zaradi zdravstvenih ali družinskih razlogov. Nekateri primeri so še vedno v upravnem sporu, saj podjetja niso priznala ugotovljene diskriminacije.
Ta primer kaže na pomen enakopravnega obravnavanja vseh zaposlenih, saj diskriminatorne prakse ne vplivajo le na posameznike, temveč tudi na širše zaupanje v delovno okolje in družbeno pravičnost.
