Kandidati v Ljubljani bi posodobili javni potniški promet
Kandidatke in kandidati za župana Mestne občine Ljubljana napovedujejo posodobitev javnega potniškega prometa, mnenja o participativnem proračunu pa so deljena.
Za STA so pojasnili še, kako odprti bi bili za predloge občanov, našteli področja, ki potrebujejo več občinskih sredstev ter navedli ukrepe za reševanje prometnih zamaškov.
Tina Bregant, 46 let, doktorica medicinskih znanosti (SLS in Naša dežela)
Dodelila bi več pristojnosti in financiranja četrtnim skupnostim. O participativnem proračunu meni, da je dobrodošla oblika za demokratizacijo porabe dela sredstev občinskega proračuna. Več občinskih sredstev bi namenila zdravstvu in skrbi za zdravje občanov. Prometne zamaške bi reševala z reorganizacijo in posodobitvijo mestnega prometa. Uvedla bi krožne proge, avtobusne proge, ki potekajo skozi središče, pa bi postopoma zamenjala s tramvajskimi linijami oziroma s spodbudami neodvisne mobilnosti. Predlaga hiter prehod na avtobuse na vodikov pogon. Nujna je poglobitev železnice, hitre železnice ter gradnja ustreznih nadvozov in nivojskega prometa.
Jasminka Dedić, 47 let, doktorica političnih ved (Vesna - zelena stranka)
Spodbujala bi ukrepe za čim večje soodločanje ljudi in uvedla participativni proračun. Meni, da je treba več občinskih sredstev nameniti prehodu na obnovljive vire energije, skupnostnim elektrarnam ter lokalnemu gospodarstvu in ustvarjalnim sektorjem. Več sredstev je treba nameniti tudi za dostopnost do zdravstvene oskrbe, okoljsko pismenost in socialno vključenost otrok iz socialno šibkih družin. Prometne zamaške v Ljubljani bi reševala z zmanjšanjem parkirnih površin in dvigom cene parkiranja, omejila bi hitrost vožnje v mestu ter spodbujala uporabo javnega potniškega prometa, kolesarjenja in hoje. To bi financirala iz evropskih sredstev, finančnih mehanizmov in zelenih obveznic.
Jasmin Feratović, 26 let, univerzitetni diplomiran ekonomist (Piratska stranka)
Podpira participativni proračun in želi krepiti neposredno participacijo občanov. Zavzemal se bo za lajšanje postopkov za izvajanje občinskih referendumov in razvoj platforme za e-participacijo ter hitro komunikacijo med občino in občani. Posluževal se bo predhodnega zbiranja mnenj občanov in stroke. Meni, da so javna stanovanja, javni potniški promet, kultura, ozelenitev mesta, ukrepi za blaženje vročine, energetska učinkovitost in kolesarska infrastruktura finančno podhranjena področja. Prometne zamaške bi odpravil z močnim javnim potniškim prometom. Okrepil bi LPP in železniški promet. Preuredil bi shemo linij in voznih redov ter uvedel hitri avtobusni promet po specialno namenjenih cestnih pasovih.
Igor Horvat, 49 let, diplomirani ekonomist (SDS)
Več denarja bi namenil četrtnim skupnostim in njihovim prebivalcem. Participativnega proračuna ne podpira. Odprt je za predloge občanov in podpira dialog. Za zmanjšanje prometnih zamaškov je nujna uvedba rumenih pasov na vpadnicah v Ljubljano. Treba je povečati frekvenco in kakovost javnega potniškega prometa. Ceno letne vozovnice bi omejil na 200 evrov. Posodobil bi trase mestnega potniškega prometa z upoštevanjem navezave na železniški potniški promet. Na ljubljanski obvoznici zagovarja izgradnjo tretjega voznega pasu. Meni, da je razcep Kozarje ozko grlo, rešitev vidi v ločitvi lokalnega in tranzitnega prometa. Dolgoročna rešitev je nova tranzitna obvoznica.
Zoran Janković, 69 let, univerzitetni diplomirani ekonomist (Jože Mermal s skupino volivcev)
Aktualni župan je do predlogov odprt tako preko četrtnih skupnosti kot na dnevih odprtih vrat in srečanjih z meščani. Občinska sredstva vlagajo v vsa področja glede na pomembnost. Prometne zamaške bi reševal z vzpostavitvijo krožne poti ljubljanskega potniškega prometa z avtobusi na vodik. Uredil bi območja okoli novega potniškega centra Ljubljana. Prenovil bi Dolenjsko, Linhartovo in Zaloško cesto ter kolesarske povezave in uredil obvozne ceste Sostro in Gameljne. To bi financiral iz občinskega proračuna in evropskih sredstev.
Tomaž Ogrin, 82 let, magister kemije (Zeleni Slovenije in Konkretno)
Uvedel bi participativni proračun in zbore občanov po soseskah za večjo odprtost za predloge občanov ter več denarja namenil četrtnim skupnostim. Več sredstev bi vlagal v znanost, javni promet, nevladne organizacije, zdravstvo, izobraževanje in telesno kulturo. Prometne zamaške bi reševal skupaj z državo in Evropsko unijo. Zbliževal bi bivanje in delovna mesta, zavzemal bi se za več dela od doma, uvedel bi večje število vlakov, tovorni promet pa bi s cest preselil na železnico.
Aleš Primc, 48 let, univerzitetni diplomirani filozof (Glas za otroke in družine)
Podpira participativni proračun, ki bi ga uvedel. Uvedel bi tudi lokalne referendume o ključnih projektih v soseskah. Prometne zamaške v Ljubljani bi reševal z vzpostavitvijo hitre mestne železnice, meni, da večina infrastrukture že obstaja. Tovorni železniški tranzit je potrebno prestaviti iz Ljubljane, da bodo obstoječi tiri namenjeni mestni železnici. Novo železniško obvoznico bi financirala država in Evropska unija, prav tako postavitve novih postajališč in poglobitev proge. Za množičnejšo uporabo mestnega prometa bi pocenil vstopnice, povečal hitrost javnega prometa in vzpostavil dobre povezave.
Mojca Sojar, 58 let, gimnazijska maturantka (NSi)
Participativna udeležba četrtnih skupnosti pri načrtovanju in izvajanju proračuna bi bila lahko zelo dobra, meni. Več denarja iz proračuna bi morale dobiti četrtne skupnosti in lokalne občinske ceste. Večje financiranje potrebujejo tudi skupinski prostori v mestnih četrtih, tržnica v vsaki četrti in kmetje za pridelavo lokalne hrane. Prometne zamaške bi reševala z ureditvijo mestnih vpadnic. Razširila bi drugi mestni obroč, da bo štiripasoven od Celovške, prek Dunajske in Zaloške do Dolenjske ceste. Na vpadnicah bi zagotovila pasove za LPP. Pregledala bi sklenjene infrastrukturne projekte z državo, druge pa financirala z dejavnejšim črpanjem evropskih sredstev.
Nataša Sukič, 60 let, diplomirana inženirka elektrotehnike, poslanka Levice v DZ (Levica)
Poleg uvedbe resničnega participativnega proračuna je ključen dialog. Dodatno bi opolnomočila četrtne skupnosti ter z zbori občanov in referendumi vključevala prebivalce v odločanje. Meni, da je treba več sredstev nameniti za razvoj družbene infrastrukture, trajnostne mobilnosti in celovite stanovanjske politike. Prometne zamaške bi reševala z novo shemo LPP, primestno železnico, tramvajem in potniškim centrom. V centru Ljubljane bi zamrznila število parkirnih mest in ustavila njihovo širjenje. Sistematično bi razširila in nadgradila kolesarsko infrastrukturo. Sredstva za cestni promet obsegajo četrtino proračuna, ki jih ne bi namenila širjenju cest, ampak jih preusmerila.
* kandidati so navedeni po abecednem vrstnem redu