Kemijski inštitut v Zasavju načrtuje razvojni center za brezogljične tehnologije

Novi center bo vključeval razvoj vseh tehnologij za zeleni prehod, kot so vodikove tehnologije ter tehnologije za zajem in pretvorbo ogljikovega dioksida, predvsem pa razvoj sodobnih baterijskih tehnologij.

Kot so pojasnili, je pospešitev zelenega prehoda najboljši način za dosego podnebne nevtralnosti in zagotovitev energetske neodvisnosti EU. Zato bodo v Kisovcu pri Zagorju zgradili Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, ki bo omogočal pospešitev prenosa znanja iz raziskovalnih enot v industrijo in komercialno uporabo.

Center za brezogljične tehnologije, ki se bo predvidoma raztezal na več kot 1600 kvadratnih metrih površin, je država v programu evropske kohezijske politike 2021-2027 opredelila kot operacijo strateškega pomena, so sporočili s Kemijskega inštituta.

Med glavnimi cilji načrtovanega centra so pilotno testiranje inovacij za potrebe industrije, izobraževanje in usposabljanje za brezogljične tehnologije, povezovanje z gospodarstvom, vključevanje v mednarodne raziskovalne tokove in razvoj visokotehnološke raziskovalne infrastrukture.

Po prepričanju direktorja Kemijskega inštituta Gregorja Anderluha je izjemno pomembno, da bo razvojni center pospeševal pretok prebojnega domačega znanja na področju brezogljičnih tehnologij iz laboratorijev v industrijo in na trg. To bo spodbudno vplivalo na slovensko gospodarstvo, predvsem na področju novih produktov in storitev, povezanih s prehodom v nizkoogljično družbo, je dodal.

Center bo pripomogel tako k razvoju znanstvenoraziskovalnega okolja v Sloveniji in širši regiji kot k celostnemu prestrukturiranju Zasavja. Kot je spomnil zagorski župan Matjaž Švagan, je bila regija nekoč energetska dolina in prav zato tudi močno zapostavljena. Z umestitvijo razvojnega centra za brezogljične tehnologije v regijo se jim odpirajo nove možnosti in boljši časi za preusmeritev v ekološko-energetsko-razvojno regijo, ki ima možnosti za razvoj visoke tehnologije, uporabo znanja, ki ga na zagorskih tleh ne manjka, in pridobivanje novih delovnih mest, je dodal.

"Sam se iskreno veselim novih priložnosti, da našo regijo popeljemo v svetlo prihodnost, kjer bomo gradili na znanju in sobivanju z naravo," je dejal Švagan, ki naložbo v omenjeni center ocenjuje na 25 milijonov evrov.

Zelo dobro opremljen raziskovalni center bo del Kemijskega inštituta in bo tesno povezan z njegovim raziskovalnim okoljem. V njegovem okviru bosta delovala dva samostojna laboratorija, in sicer laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij ter laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika.

"Oprema v centru bo omogočala sinergijo med znanstveniki in industrijo ter tako hitrejši razvoj brezogljičnih tehnologij v Sloveniji. Inovativne baterijske tehnologije so nepogrešljive pri elektrifikaciji različnih sektorjev. Vzpostavitev centra in oprema, ki bo omogočala razvoj pilotnih produktov, je zato izjemno pomembna za znanost in industrijo v Sloveniji ter širše," je pojasnil profesor Robert Dominko, ki bo v bodočem razvojnem centru vodil laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij.

Po besedah profesorja Blaža Likozarja, ki bo v novem centru vodil laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika, se vodik kaže kot ena od ključnih oblik shranjevanja energije, predvsem pri dolgoročnejših izzivih. Hkrati lahko skupaj z zajemom ogljikovega dioksida ter tudi z zmanjšanjem toplogrednih izpustov, poskrbi za bolj krožno gospodarjenje z ogljikom, predvsem tam, kjer neposredna elektrifikacija ni mogoča ali smotrna, je dodal.