Mariborsko partnerstvo za krožno gospodarstvo postaja prepoznaven strokovni grozd
Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (Srip) - Krožno gospodarstvo, s katerim upravlja Štajerska gospodarska zbornica, je prepoznaven strokovni grozd, ki spodbuja povezovanje in razvoj projektov po načelih krožnega gospodarstva v skladu s cilji slovenske strategije pametne specializacije, je povedala direktorica zbornice Aleksandra Podgornik.
Kot je Podgornikova pojasnila na današnji novinarski konferenci, partnerstvo trenutno združuje 90 članov, ki so razvili številne inovativne dobre prakse. S svojimi projekti spodbuja preoblikovanje iz linearnega v krožno gospodarstvo in v ta namen vzpostavlja nove verige vrednosti, hkrati pa povezuje podjetja, izobraževalne in raziskovalne institucije ter nevladne organizacije.
"Med ključnimi dosežki partnerstva so številni dogodki v Sloveniji in tujini, ki so pripeljali do novih partnerstev in projektov, individualna svetovanja, ki so članom omogočila pospešen prehod v krožno gospodarstvo, dobro razvojno partnerstvo z relevantnimi državnimi organi, uspešni projekti, kot je kompetenčni center - Krožno gospodarstvo, ter druge aktivnosti za razvoj kadrov," je dejala Podgornikova.
Še ta mesec bodo objavili tudi razpis za inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva, s ciljem promocije prebojnih rešitev na nižjih ravneh tehnološke razvitosti. Po besedah direktorice zbornice je obdobje med večinoma javno financiranim bazičnim raziskovanjem in s tveganim kapitalom financiranim razvojem izdelka imenovano tudi dolina smrti. "Pogosto se namreč zgodi, da invencije zaradi pomanjkanja sredstev ne preidejo v inovacije, zato želimo s tem razpisom povečati njihovo vidljivost in možnosti financiranja," je še dodala.
Med vidnejšimi dosežki partnerstva je tudi mednarodna konferenca Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo (TBMCE), ki bo od 12. do 14. septembra peto leto zapored v Portorož privabila slovenske in tuje raziskovalce, gospodarstvenike in odločevalce. Ponudila bo bogat program in priložnost za sklepanje partnerstev za nove rešitve, ki v družbi spodbujajo ponovno rabo oziroma čim daljše obdobje kroženja materialov v rabi.
Kot je povedala Sanja Potrč iz mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, se njihov dogodek osredotoča prav na razvoj tehnologij in procesov za prehod v krožno gospodarstvo, hkrati pa v povezovanje z družboslovjem in humanistiko. Konferenca, kjer letos pričakujejo okoli 130 udeležencev, pritegne tako akademsko sfero kot stroko, na njej pa se bo zvrstilo več kot 50 znanstvenih prispevkov.
Na uvodni okrogli mizi bodo spregovorili o razmerjih med Evropo in Azijo. V panelnih diskusijah bodo v ospredju aktualna energetska kriza in priložnosti alternativnih zelenih virov, ob vprašanjih tehnološkega razvoja pa bodo naslovili tudi vlogo in odgovornost družbe.
Današnja novinarska konferenca je potekala v demonstracijskem laboratoriju Inštituta za okoljevarstvo in senzorje (IOS), vidnega člana partnerstva, ki se ukvarja z raziskavami in razvojem okoljevarstva in senzorjev ter se ponaša z vrsto inovativnih dobrih praks krožnega gospodarstva.
Ob tem so predstavili pilotni center za kemično recikliranje, ki poleg tekstilnih odpadkov omogoča recikliranje in pridobivanje dragocenih sekundarnih surovin iz odpadne embalaže, senzor za svežost perutninskega mesa, ki ga pravkar uvajajo na prodajne police, ter membranski biološki reaktor - čistilno napravo, ki odpadno vodo ne le očisti, ampak omogoča njeno ponovno uporabo, narejena pa je posebej za priljubljeno planinsko kočo.
Kot je povedala direktorica inštituta Aleksandra Lobnik, je krožno gospodarstvo na točki prehoda od lepih zamisli in besed k realnim dejanjem, IOS pa pri tem sodeluje z inovativnimi rešitvami.
