Na Kaninu obeležili 50. obletnico helikopterske nesreče pri gradnji žičnice

Na Kaninu so se v petek spomnili 50. obletnice nesreče, ki se je 30. oktobra 1972 pripetila pri gradnji žičnice.

Na Kaninu obeležili 50. obletnico helikopterske nesreče pri gradnji žičnice

Pobudnik in slavnostni govornik je bil preživeli v nesreči Jožef Lemut, ob tej priložnosti so v restavraciji Kanin odprli tudi spominsko razstavo fotografij o gradnji smučišča, nesreči in snežnem plazu, ki je odnesel eno od postaj.

Prva helikopterska nesreča pri nas je tedaj zahtevala dve življenji, ponesrečila sta se Peter Berginc, načelnik postaje Gorsko reševalne službe Tolmin, in Silvo Clemente iz Tolmina.

Organizatorji proslave so se strinjali, da dogodek organizirajo na kraju nesreče, zato so komemoracijo pripravili na najvišji, D postaji kaninske žičnice. Na nesrečo tam opozarja tudi spominska tabla, na komemoracijo pa so bili povabljeni vsi preživeli in njihovi ožji sorodniki ter vsi ožji sorodniki preminulih v nesreči.

Bovški župan Valter Mlekuž je obžaloval, da se na povabilo niso odzvali predstavniki ministrstva za infrastrukturo in gospodarstvo, in nadaljeval: "Zato sem še toliko bolj vesel, da smo se mi zbrali tukaj, da pokažemo, da pred 50-imi leti kljub temu, da so bile žrtve, teh ljudi, entuziastov, ni moglo ustaviti nič. Kanin je obratoval sedaj 50 let in delamo na tem, da bomo dobili novo žičnico," je zatrdil ob zapletih glede državnega sofinanciranja gradnje nove krožno kabinske žičnice na najvišje slovensko smučišče.

Jožef Lemut je v nagovoru spomnil na zgodovinske okoliščine nastanka smučišča. Povedal je, da so začetek 70. let na Kaninu od B postaje naprej predvideli tri žičnice proti različnim točkam kaninskega pogorja, uresničilo so eno, tisto na Prestreljeniške pode.

Gradnja se je začela jeseni 1971, izvajalca sta bila SGP Gorica in pri terenskih delih Soško gozdno gospodarstvo. Junija 1972 je pri prevozu najtežjih tovorov začela pomagati tudi Jugoslovanska ljudska armada s transportnim helikopterjem, ki je tovore dostavljal na nedostopne lokacije, sicer pa so si pri gradnji pomagali tudi s tovornimi žičnicami.

Ponesrečeni helikopter je zaradi slabega vremena v Bovec prispel šele 30. oktobra zjutraj in po dogovoru na Kanin najprej odpeljal skupino delavcev, skupno 25 potnikov.

Do nesreče je prišlo pri pristajanju, ko se je helikopter najprej zavrtel, nato pa strmoglavil blizu gradbišča najvišje postaje žičnice. Po strmoglavljenju je helikopter zagorel, Lemut se je iz njega rešil predzadnji, zaradi slabe vidljivosti pa ni vedel, kako in koliko ostalih potnikov se je rešilo.

Po preštevanju so opazili, da manjkata dva potnika, Berginc in Clemente, vendar so morali zaradi ognja vsako misel na reševanje opustiti. Kot je povedal Lemut, naj bi drugi potniki težave s helikopterjem opazili že prej, po nesreči pa mu je pilot dejal, da naj bi helikopter preprosto izgubil moč in se ni več odzival na krmiljenje. Po nesreči so se preživeli, večinoma z lažjimi poškodbami in opeklinami, peš odpravili v dolino.

Z deli na žičnici so nato nadaljevali in jo 24. marca 1974 tudi odprli. Poleg omenjene nesreče je Lemut spomnil tudi na druge težave, ki jih je imelo na začetku kaninsko smučišče. Med drugim so udari strele poškodovali nosilne žične vrvi, marca 1975 pa je plaz odnesel tudi C postajo žičnice. Posledično je v stečaj prišlo tudi podjetje ATC Bovec, ki je s smučiščem in žičnico upravljalo.

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0