Na Koroški Beli vzpostavljen alarmni sistem za primer nevarnosti plazu

Kot so za STA pojasnili na Občini Jesenice, so na hudournikih Urbas in Čikla postavljene tri potezne zanke s senzorji za njihov nadzor. Potezne zanke so povezane s sirenama, ki sta postavljeni pri vodohranu Koroška Bela in na stavbi tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Pri poklicnih gasilcih na Jesenicah pa deluje daljinski ročni aktivator alarma.

Alarmni sistem na Koroški Beli je že vključen tudi v del državnega sistema javnega alarmiranja in deluje tako na lokalni ravni kot tudi daljinsko, saj je prek programske opreme povezan s kranjskim regijskim centrom Uprave RS za zaščito in reševanje. Vključen je tudi v sistem jeseniških poklicnih gasilcev.

Sirene se bodo sprožile v primeru, ko bi večja količina materiala prekinila zanko. Kot je za STA pojasnil poveljnik jeseniškega občinskega štaba civilne zaščite Igor Arh, je sistem narejen tako, da v centru za obveščanje zaznajo že prekinitev ene zanke, za sprožitev alarma na Koroški Beli pa je potrebna dvojna prekinitev zanke, tako da bi izognili lažnim alarmom.

Poleg tega sta celoten alarmni sistem in sistem monitoringa na zemeljskih plazovih v zaledju Koroške Bele pod videonadzorom, s katerim spremljajo dogajanje ter morebitne poizkuse vandalizma nad sistemom.

Že lani so vsi krajani Koroške Bele dobili zgibanke z informacijami in navodili, kako ukrepati in po katerih poteh se umikati iz kraja v primeru alarma. Po vzpostavitvi sistema imajo v načrtu še vajo za krajane in za tiste, ki bi sodelovali pri reševanju.

Takšen alarmni sistem je bil v Sloveniji vzpostavljen tudi v Logu pod Mangartom, vendar šele po katastrofalnem plazu leta 2000, ki je zasul vas in terjal sedem življenj. "Na Koroški Beli tudi na podlagi sistema iz Loga pod Mangartom, ki je bil postavljen po tragediji, delujemo preventivno," je izpostavil Arh.

Novi alarmni sistem ni edina preventiva, ki jo izvajajo. "Imamo še dodaten monitoring, s katerim spremljamo dogajanje na terenu. Če bi na ta način kaj zaznali, bi prav tako lahko aktivirali alarmiranje in izpeljali evakuacijo," je povedal Arh.

Pojasnil je, da s pomočjo vrtin in naprav za merjenje ravni vode in za merjenje premikov že tri leta plazove periodično spremlja in polletno o njih poroča tudi Geološki zavod Slovenije. "V sodelovanju z zavodom se ves čas iščejo dodatne možnosti za čim boljše spremljanje plazov in za minimiziranje nevarnosti," je izpostavil.

Koroško Belo je leta 1789 že prizadel hud plaz. Takrat se je po močnem deževju zaradi razmočenosti tal odtrgal del plazu Čikla in zasul velik del vasi, vključno s 40 hišami in domačini. Premike plazu Čikla, kjer bi se lahko po mnenju geologov premaknilo do 140.000 kubičnih metrov materiala, opažajo tudi v zadnjih letih.

V največjem plazu Urbas pa se aktivno premika kar okoli 900.000 kubičnih metrov materiala. Ob močnem dolgotrajnem deževju, taljenju snega in večjem premiku plazu, ki bi zajezil Belo, ali ob močnem potresu bi bil tudi ta plaz lahko nevaren za naselje, v katerem živi okoli 2000 ljudi.