Namakalni sistem iz Vogrščka bo treba obnoviti
V začetku 2024 bo pet občin v Vipavski dolini prevzelo v last namakalni sistem iz zadrževalnika Vogršček. Vendar pa bo okoli 200 kilometrov namakalnih vodov treba temeljito obnoviti, kar se je pokazalo letos, ko so našteli 38 večjih napak na primarnem vodu. Pred obnovo pa bo treba pridobiti tudi soglasja uporabnikov.
Občine Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Ajdovščina in Mestna občina Nova Gorica bodo zato morale pridobiti podpise pod soglasja z vsemi dosedanjimi uporabniki namakalnega sistema. Po besedah šempetrsko-vrtojbenskega župana Milana Turka se z njihovimi soglasji doslej še niso ukvarjali, to naj bi se zgodilo po pridobitvi lastništva občin nad razvodnim namakalnim sistemom.
Občine ga bodo od države pridobile neodplačno v začetku 2024 ter bodo tako postale lastnice nepremičnin in opreme. Občina Ajdovščina bo pri tem lastnica vseh nepremičnin in opreme na svojem ozemlju v celoti, ostale štiri občine pa bodo solastnice na celotnem sistemu v deležih, ki so določeni na podlagi površin namakalnih polj v posamezni občini.
Iz zadrževalnika Vogršček se trenutno lahko namaka nekaj manj kot 1000 hektarov kmetijskih površin, ki so v lasti 1500 različnih lastnikov. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Leon Ravnikar s kmetijskega ministrstva, vsi med njimi ne uporabljajo namakalnega sistema, kar bo verjetno veljalo tudi v prihodnje.
Največji lastnik teh zemljišč in sedanji upravljavec namakalnega sistema je Sklad kmetijskih zemljišč RS, ki daje veliko večino svojih zemljišč v zakup zasebnikom. Od njih bo sklad zahteval, da podpišejo soglasja za tehnološko prenovo namakalnega sistema. V nasprotnem primeru jim ob izteku veljavne najemne pogodbe te ne bodo več podaljšali, je povedal Martin Brus iz sklada.
Občine bodo morale denar za tehnološko prenovo namakalnega sistema pridobiti na razpisih, ki jih objavlja kmetijsko ministrstvo. Že ob lanskem podpisu pogodbe o prenosu lastništva z države na lokalne skupnosti jim je namreč minister zagotovil, da bo prenova financirana iz državnih sredstev. Trenutno je za prenove namakalnih sistemov v Sloveniji na voljo deset milijonov evrov.
Sedanji uporabniki namakalnega sistema se sicer zavedajo, da brez namakanja kmetovanje v prihodnje ne bo več mogoče. Namakalni sistem je nujno potreben tudi ob spomladanski pozebi, ko rastline pred uničenjem rešujejo z oroševanjem.
Vendar pa se uporabniki bojijo, da bodo po tehnološki posodobitvi morali za uporabo namakalnega sistema plačevati več kot doslej. Trenutni stroški znašajo 112 evrov za hektar zemljišča na leto. Turk jim sicer obljublja, da bodo naredili vse, da bodo tudi po prenovi ostali stroški za uporabo namakalnega sistema primerljivi sedanjim.
