Občine si prizadevajo za boljšo zaščito vodnega vira v dolini Radovne

Župani občin zgornje Gorenjske so današnjo redno koordinacijo, ki je tokrat potekala v Bohinjski Bistrici, znova posvetili problematiki zaščite vodnega zajetja Ovčja jama.

Občine si prizadevajo za boljšo zaščito vodnega vira v dolini Radovne

Ker sistemske rešitve za širitev vodovarstvenega območja in izplačilo odškodnin kmetom za omejitev gnojenja še vedno ni, upajo na hitro rešitev konkretnega primera.

Kot je spomnil gorjanski župan Peter Torkar, Občina Gorje že od leta 2010 ministrstvu za okolje in prostor aktivno dokazuje, da mora povečati vodovarstveno območje in poostriti nadzor ter ukrepe na vplivnem območju zajetja Ovčje jame v dolini reke Radovne. Njegovih pozivov na ministrstvu niso uslišali, prav tako tudi ne okrepljenih pozivov s strani občin Bled, Radovljica in Žirovnica, ki se prav tako vsaj delno napajajo iz omenjenega vodnega vira.

Občina Gorje je poskrbela za strokovne analize, ki so pokazale, od kod izhajajo negativni vplivi na vodno zajetje, ki ga poleti uporablja več kot 65.000 uporabnikov. Voda se od leta 2016 klorira, če bi okoljsko ministrstvo upoštevalo predloge občine in sprejelo vodovarstvene režime, ukrepe in uredbo, pa to ne bi bilo potrebno, je poudaril Torkar.

Kot je zagotovil, je sicer vodni vir kakovosten, vendar ob njegovih osebnih prošnjah kmetom, da manjšajo gnojenje. "Če bi ravnali zgolj po zakonu, bi bilo gnojenja precej več in bi bil vodni vir bolj onesnažen," je opozoril Torkar, ki je pojasnil, da je Ovčja jama eden izdatnejših vodnih virov v državi in bi lahko napajal celotno Gorenjsko.

Glede na to izkušnjo Torkarja skrbi zaščitna vodnih virov v državi na splošno. "Pitna voda je bogastvo, ki ga na srečo še imamo in ga moramo čuvati," je poudaril. "Čudno se mi zdi, da se sedaj župani borimo za pitno vodo, saj bi moral biti to državni interes. Govorimo o vodnem viru za 100.000 ljudi in glede na letošnjo sušo mislim, da je vsaka dodatna argumentacija nepotrebna," je dodal žirovniški župan Leopold Pogačar.

Po neuspelih prizadevanjih za sistemsko rešitev, do katere vodi dolga pot, je Pogačar prepričan, da je sedaj potrebna hitra konkretna rešitev za specifičen primer, saj vendarle ne gre za vprašanje velikega števila kmetij in zemljišč, temveč za zgolj dve ali tri kmetije. Upa, da bodo pristojni k problemu pristopili pragmatično in se s kmeti pogovorili. "Občine bomo, če nam bodo omogočili zakonske podlage, poskrbele za ustrezna nadomestila," je dejal Pogačar.

Tudi vodja sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Andreja Komel, ki se je udeležila današnjega sestanka z zgornjegorenjskimi župani, je dejala, da je treba k zadevam pristopiti individualno. "Najprej je treba preveriti vse podatke, se pogovoriti z dotičnimi kmeti in šele nato sprejeti odločitve ter prave rešitve," je dejala in pojasnila, da je možnosti več, od zamenjave zemljišč do razširitve vodovarstvenih območij.

Kot resorno ministrstvo za kmetijstvo se glede na to, da število kmetij upada, zavzemajo za to, da vsako kmetijo ohranijo in ji omogočijo preživetje. "To ni pomembno le za ohranjanje delovnih mest ampak za pridelavo hrane in za ohranjanje kulturne dediščine ter krajine, ki je za turistično območje še kako pomembna," je izpostavila Komelova.

Z župani občin zgornje Gorenjske je danes govorila tudi o težavah, ki jih imajo gorenjski kmetje zaradi napadov večjih zveri, v zadnjem času zlasti volkov, na pašne živali. Komelova je pojasnila, da je tudi to področje v primarni pristojnosti ministrstva za okolje, kmetijsko ministrstvo pa s pomočjo programa za razvoj podeželja spodbuja zaščito živali z visokimi električnimi mrežami in ograjami.

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0