Obmejni občini za letni pavšal za uporabo predora Karavanke

Naslovila jo bosta na pristojne organe na obeh straneh meje.

Račič je pojasnil, da sta obmejni občini pobrateni že 15 let in v tem času so se med njima stkale dobre vezi. Nekatere organizacije in skupine prebivalcev z obeh strani meje že vrsto let dobro sodelujejo. Zlasti to velja za gasilce, ki izvajajo skupne vaje in se srečujejo na družabnih dogodkih, ter za društva upokojencev, ki se redno srečujejo na kegljaških tekmovanjih.

"Želimo pa si še več sodelovanja na področju športa, kulture, gospodarstva in izobraževanja," je nadaljeval in dodal, da so tako kulturne kot športne organizacije že izrazile interes za to. Pomembno se mu zdi tudi povezovanju šolske mladine, ki bi tako spoznavala drug jezik, kulturo in kraje. "Pomembno je, da eden drugega bolje spoznamo, tako se krepi tudi zaupanje," je izpostavil.

Kot je poudaril Račič, avtocestni predor Karavanke sicer predstavlja pomembno povezavo med državama in občinama, žal pa je cena njegove uporabe previsoka, da bi omogočala rednejše stike med prebivalci, podjetji, različnimi organizacijami in ustanovami na obeh straneh meje.

Razmeroma visoka cena otežuje tudi možnosti za poglobitev sodelovanja s slovensko manjšino, ki živi v sosednji Avstriji. Hkrati pa predstavlja precejšnje stroške za tiste, ki se vozijo čez mejo v službo, je opozoril Perdacher.

Enkratna uporaba predora za osebni avtomobil znaša 7,60 evra, kar pomeni, da povratna vožnja stane več kot 15 evrov. Večkratni uporabniki si lahko zagotovijo 14 prehodov z nakupom neprenosljive točkovne karte v vrednosti 34,10 evra, vezane na registrsko številko vozila in z veljavnostjo 30 dni od dneva njene izdaje. Nekdo, ki se skozi predor dnevno vozi v službo, tako mesečno za njegovo uporabo nameni okoli 100 evrov.

Občinski svetniki obeh občin so podprli idejo, da župana na pristojne organe naslovita pobudo za uvedbo letnega pavšala za uporabo predora za prebivalce obeh občin. Pri tem bi se zgledovali po praksi, ki v Avstriji že obstaja, saj tam občanom na območju plačljivih predorov zagotavljajo cenovno ugoden letni pavšal za njihovo uporabo.

V Sloveniji takšnega primera ni, saj je avtocestni predor Karavanke edini plačljivi predor. Je pa država šla naproti lokalnemu prebivalstvu na območju predora Markovec, da za vožnjo skozenj ni potrebna vinjeta, je spomnil Račič. Kot je ocenil, bi se z uvedbo pavšala država morda lahko Jeseničanom tudi nekoliko odkupila za prometne zastoje, s katerimi se srečujejo v mestu v času dolgih kolon pred predorom v poletnem času.

Pobudo za uvedbo pavšala bosta občini naslovili na upravljavca predora na obeh straneh meje, torej na slovenski Dars in avstrijski Asfinag, na meddržavno komisijo za cestni predor Karavanke ter na pristojna ministrstva. "Nadejamo se, da bomo našli skupno rešitev, znižali cene uporabe predora za lokalno prebivalstvo in omogočili krepitev stikov," je v upanju na čimprejšnji pogovor s pristojnimi dejal Račič.