Po dveh letih premora se na Jezersko vrača že 62. Ovčarski bal

Obiskovalci bodo lahko poskusili tradicionalne domače jedi, pripravljene na odprtem ognjišču.

Ovčarski bal se tradicionalno odvija vsako drugo nedeljo v avgustu, zadnji dve leti pa ga zaradi epidemioloških omejitev niso izvedli. Tako bo letošnja prireditev 62. po vrsti, velja pa za najstarejšo slovensko etnografsko prireditev. Skupaj jo organizirajo Gostišče ob Planšarskem jezeru, Turistično društvo Jezersko, Kulturno umetniško društvo Jezersko ter Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme.

V programu, ki se ob Planšarskem jezeru prične ob 11. uri, nastopa jezerska folklorna skupina z najmlajšimi plesalci. Pastirji v spremstvu jezerskih harmonikarjev s planin priženejo ovce, jih pred gledalci ostrižejo in prikažejo dela, povezana s predelavo ovčje volne od striženja, predenja, cvirnanja do pletenja nogavic.

Sledi etnološka igra, v kateri se prikažejo stari običaji življenja na planini in prvi dnevi pastirjev po prihodu s planine. Od 14. ure dalje za pestro popoldne poskrbi eden od slovenskih narodnozabavnih ansamblov, letos bodo to Veseli Begunjčani.

Obiskovalci lahko poskusijo domače jedi, pripravljene na tradicionalni način na odprtem ognjišču. Masunjek s kislim mlekom in ajdovi žganci z zeljem so bile jedi, ki so si jih na planini pripravljali tudi pastirji. Flancati pa še danes ponazarjajo prazničnost dogodka.

Glavna zanimivost Ovčarskega bala na Jezerskem je jezersko-solčavska ovca, ki je ena od slovenskih avtohtonih pasem. Ime je dobila po krajih Jezersko in Solčava, kjer je bila reja teh ovc najbolj množična in najbolje organizirana.

Odlično rejsko delo v omenjenih krajih kažejo tudi odlikovanja z mednarodnih razstav živine v Parizu v drugi polovici 19. stoletja. Tako je postala jezersko-solčavska ovca znana tudi izven kraja svojega nastanka, plemenske ovne so kupovali tudi rejci s Tirolske in Bavarske. Tam je bila naša ovca poznana kot Seelaender ali Kaerntner Schaf.