V javni razpravi strategija razvoja kulture Mestne občine Maribor

Prvi odzivi predstavnikov mariborske kulturne srenje kažejo precej pomislekov glede dejanske volje mestne oblasti za upoštevanje njihovih predlogov. Moteča je predvsem dikcija glede KC Pekarna.

Strategija razvoja kulture Mestne občine Maribor za obdobje 2022-2026 je tretji takšen strateški dokument občine na področju kulture in si zastavlja vizijo, da je Maribor med drugim "priljubljeno prireditveno okolje in vozlišče kreativnih pobud, usmerjeno v nova zavezništva pri oblikovanju skupne prihodnosti".

Med cilji v predlogu dokumenta, ki jih želijo doseči v prihodnjih petih letih, so uveljavitev razvojne in povezovalne vloge kulture, okrepitev dejavnosti razvoja občinstev, zagotovitev ustreznejše časovne in prostorske porazdelitve kulturnih vsebin in razvoj skupnih podpornih orodij kulturne produkcije.

Po napovedih bodo spodbujali sodelovanje med institucionalnimi in neinstitucionalnimi kulturnimi producenti, vzpostavili učinkovitejše upravljanje javne kulturne infrastrukture ter povečali proračunska sredstva za kulturo. Kot je v torek na javni predstavitvi predloga strategije povedal vodja občinskega urada za kulturo in mladino Klemen Brvar, so že v predlogu proračuna občine za leto 2023 predlagali povišanje sredstev za kulturne programe in projekte za 300.000 evrov.

V akcijskem načrtu so si med drugim zastavili razvoj digitalnega orodja za podporo dejavnosti vseh kulturnih producentov, razvoj programskega orodja za oblikovanje skupne vstopnice in promocije, razvoj novih modelov upravljanja kulturnih središč Minoriti, Rotovž in MTT, razvoj doživljajskih poti po dediščini Lenta in mariborske industrije, vzpostavitev umetniške transverzale, razvoj Maribora z okolico v filmsko lokacijo in vzpostavitev skupnostnih prostorov za kulturne programe zunaj mestnega jedra.

Brvar je poudaril, da je bilo v pisanje strategije, tudi prek anket in intervjujev, vključenih več kot tisoč ljudi. Predlog dokumenta je spisala strokovna komisija, v kateri so bili poleg njega še Karolina Babič, Urška P. Černe, Aleš Novak, Marko Podjavoršek in Mojca Redjko. V javni razpravi bo do 21. septembra, nato sledi potrjevanje na mestnem svetu.

A še pred začetkom javne predstavitve je programski svet Kulturnega centra (KC) Pekarna obtožil občino cenzure. Strokovna komisija naj bi namreč poudarila pomen Pekarne za del mesta, v katerem se je razvila, in opozorila, da samoniklih centrov ni mogoče seliti ali jih umetno na novo vzpostavljati. V predstavljenem osnutku strategije razvoja kulture pa je besedilo spremenjeno na način, da Pekarna ni več prostorsko vezana na sedanjo lokacijo.

Brvar je pojasnil, da je bil dokument, ki ga je spisala strokovna skupina, posredovan v usklajevanje na občinske urade in je potem v njem dejansko prišlo do nekaj sprememb. "Še vedno je prepoznan pomen Pekarne za mesto. Trenutna dikcija je zelo odprta in omogoča dialog," je povedal.

Podžupanja Alenka Iskra je dodala, da je ključno, da je dokument "izvedljiv". "Tu ni šlo za nobeno cenzuro, ampak le uskladitev," je dodala.

Predstavnik programskega sveta KC Pekarna Ramiz Derlić nasprotno meni, da je to "norčevanje" iz vseh, ki so sodelovali v procesu pisanja strategije. "Delo strokovnjakov se prilagaja glede na želje mestne politike," je menil.

Tudi nekateri drugi udeleženci javne predstavitve dokumenta so se vprašali, v čem je smisel podajanja mnenj in pripomb v javni razpravi, če se jih potem ne upošteva. Glede na izkušnje iz prejšnjega lokalnega programa za kulturo, ki je zajemal obdobje 2015-2020, so se tudi spraševali, kako bo z uresničevanjem zapisanega. "Glavni kriterij bo izvedljivost," je ponovil Brvar.