V Kranju pripravili operativni program varstva okolja

Kot so sporočili iz Mestne občine Kranj, krovni strateški dokument opredeljuje okoljske izzive in naslavlja trajnostno vizijo lokalne skupnosti, postavlja prioritete njihovega reševanja, predlaga najbolj primerne strategije, jih finančno in časovno vrednoti in določa korake za uresničevanje ciljev. Sestavljen je iz strateškega dela, ki se nanaša na obdobje do leta 2050, in izvedbenega dela, ki obravnava obdobje do leta 2035.

Dokument, ki predstavlja nadgradnjo dosedanjih aktivnosti za varstvo okolja, so pripravljali strokovnjaki z različnih področij in mestna uprava. Javno je dostopen na spletnih straneh občine, tako da se lahko občani z njim podrobno seznanijo in do 10. novembra nanj podajo tudi morebitne pripombe in predloge.

Analiza je pokazala prednosti kot slabosti občine. Med prednostmi so velika površina gozdov in zelenih površin v urbanem okolju, visok delež prenovljenih javnih površin in infrastrukture v mestnem središču ter izboljšano upravljanje z naravnimi viri, pa tudi obstoječe dobre prakse, kot so sistem izposoje koles, center trajnostne mobilnosti in sadnja drevoredov.

Hkrati ima občina več slabosti, na katere se bo morala osredotočiti. Zaradi povečevanja travniških površin in pozidanih zemljišč se zmanjšuje število njiv, vrtov in gozdov. Protipoplavna varnost je pomanjkljiva, zaledne vode niso urejene, manjka kanalizacijsko omrežje v aglomeracijah pod 2000 populacijskih enot.

Pomanjkljivosti so tudi administrativne ovire v prostorskih aktih za aktiviranje degradiranih območij in prenovo sosesk, slaba pretočnost prometa, neizkoriščene zmogljivosti mestnega potniškega prometa, nepovezanost prometnih podsistemov ter neustrezni avtobusna in železniška postaja.

V dokumentu so začrtali štiri ključne cilje, in sicer da je Kranj mestna občina z majhnim okoljskim odtisom, biotsko pestra mestna občina, prilagojena podnebnim spremembam in vitalna mestna občina s kakovostnim bivalnim okoljem, ter da so njeni meščani osveščeni in odgovorni.

Med ukrepi so zagotavljanje uravnoteženega prostorskega razvoja, temelječega na dolgoročnem varovanju naravnih virov ter usmerjenega v notranji razvoj in prenovo naselij in sosesk. V luči tega bo potrebna opredelitev in široka uskladitev predloga standardov zelenega prostorskega načrtovanja na območju občine ter pilotna uveljavitev standardov v konkretnih primerih občinskega prostorskega načrta.

Med ukrepi sta tudi zmanjšanje onesnaževanja in sanacija funkcionalno degradiranih območij ter zagotavljanje trajnostne rabe naravnih virov. Ta vključuje uvedbo principov krožnega gospodarstva v načrtovanj javnih površin in stavb s povečanjem uporabe recikliranih gradbenih materialov in lesa.

Dokument ugotavlja, da je območje občine biotsko raznovrstno, vendar se zaradi onesnaževanja, urbanizacije, čezmernega izkoriščanja naravnih virov in podnebnih sprememb sooča z njeno izgubo. Ključna bo opredelitev sistema zelene in modre infrastrukture ter njeno ustrezno upravljanje. Pripravljen naj bi bil tudi načrt nadzora vnosa in sistematičnega odstranjevanja invazivnih vrst ter vzpostavitev fonda za nakup zemljišč strateškega pomena.

Potrebno bo tudi zniževanje učinkov naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami. Ključni ukrepi so sonaravno upravljanje razlivnih površin in izvedba sonaravnih protipoplavnih ukrepov ter spodbujanje prilagajanja kmetijske pridelave in zadrževanja padavinske vode ter njene uporabe.

V načrtu je tudi izboljšanje bivalnega okolja z zniževanjem učinkov toplotnih otokov, zmanjšanjem obremenjenosti okolja s hrupom in s sanacijskimi ukrepi za območja, obremenjena s smradom. Predvidene so tudi aktivnosti za krepitev odpornosti na industrijske in druge nesreče ter krepitev samooskrbnosti in razvoja podeželja.