V Kranju težave pri urejanju zadrževalnikov za poplavno varnost

Na občini so pojasnili, da se že dlje časa zavedajo poplavne ogroženosti Stražišča, Bitenj, Šutne in Žabnice. Občina je naročila hidrološko-hidravlično študijo, ki je pokazala, da bi bilo treba za poplavno varnost omenjenih naselij izpeljati celovite protipoplavne ukrepe z zadrževanjem visokih voda tako, da bi se zgradila suha zadrževalnika na potoku Žabnica in na potoku Sorška reka.

Mestna občina Kranj je takoj pristopila k uresničevanju teh načrtov, vendar je naletela na težave pri lastnikih zemljišč. Zadrževalnik Žabnica je predviden kot suhi zadrževalnik z zemeljskim nasipom, ki bo v primeru visokih voda deloval kot pregrada, za katero bi se za krajši čas nabrala voda, ki bi sicer lahko poplavila naseljeno območje.

Z lastniki zemljišč je treba skleniti dogovore, da bodo v primeru razlitja vode po travniku oziroma gozdu na njihovem zemljišču upravičeni do primerne odškodnine. Tisti del zemljišča, kjer bo zgrajen zadrževalnik, pa bo treba odkupiti.

Še pred začetkom gradnje morajo strokovnjaki za geološke in geomehanske preiskave z vrtinami natančneje določili način gradnje nasipa. Tudi za to so potrebna soglasja lastnikov zemljišč. Kranjski župan Matjaž Rakovec je junija organiziral sestanek z njimi, občina pa jim je poslala predloge sporazumov, vendar jih še niso podpisali.

Kot so napovedali na občini, se bodo še naprej aktivno prizadevali za sklenitev dogovora z lastniki. "Na Mestni občini Kranj se namreč zavedamo pomena kmetijskih zemljišč, iščemo tudi rešitve v smeri dogovora s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS za ustrezno menjavo," so izpostavili.

So pa na občini, kot so zapisali, naleteli na gluha ušesa tudi pri pristojnem ministrstvu oziroma Direkciji RS za vode, da bi se dogovorili za pripravo prostorske ureditve skupnega, torej državnega in lokalnega pomena. V teh dneh bodo državo znova pozvali k podpisu dogovora.