V Ljubljani odprli park Ade Škerl in Sonje Plaskan

Na današnji dan bi sicer Škerl praznovala 101. rojstni dan, so sporočili z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

Ada Škerl (1924-2009) je bila pesnica, ki je s svojo prvo pesniško zbirko Senca v srcu (1949) razburkala takratno prevladujoče "lopatarsko" literarno polje. Intimistična pesniška zbirka je bila nemudoma deležna negativnih režimskih kritik, češ da gre za čustveno, dekadentno poezijo. Po političnih spremembah v zgodnjih petdesetih je nato šele štiri leta kasneje izšla pesniška zbirka Pesmi štirih s prav tako intimistično poetično noto, so zapisali.

Opozorili so, da velik del slovenske literarne zgodovine Adi Škerl še vedno ne priznava zgodovinske vloge začetnice intimizma, temveč jo vpisuje na t. i. žensko obrobje slovenskega pesniškega kanona. Ali pa jo obravnava kot "ženski pol" Pesmi štirih, medtem ko na začetek intimističnega toka postavlja moško četverico, kar zgolj kaže na to, da prelomnost v androcentrični patriarhalni kulturi še vedno ostaja v domeni avtorjev.

Sonja Plaskan, kot v raziskavi življenja Ade Škerl ugotavlja pesnik in urednik Brane Mozetič, je bila njena življenjska sopotnica 49 let, pokopani pa sta v skupnem grobu družine Plaskan. Plaskan in Škerl sta tudi soavtorici nekaterih književnih prevodov.

V ZRC SAZU ocenjujejo, da prvo poimenovanje po istospolnem paru predstavlja pomemben zgodovinski mejnik ne le v zgodovini LGBTIQ+ gibanja v Sloveniji, temveč v zgodovinjenju doprinosa slovenskih ustvarjalk k znanosti in umetnosti, k dodelitvi zgodovinskega mesta, ki jim pripada.

Ob tem so spomnili, da je po ženskah poimenovanih le tri odstotke ulic in javnih mestnih površin.

Pobudo za poimenovanje parka, ki jo je oktobra lani potrdil ljubljanski mestni svet, sta dala pesnik in urednik Brane Mozetič in direktor ZRC SAZU Oto Luthar.