V Mariboru pred volitvami govor predvsem o prostorskem načrtu in prometnih ureditvah

Med njimi so tudi aktualni in nekdanji župan, ki sta pomerila moči v končnici že na prejšnjih volitvah, ter nekdanji direktor kliničnega centra. Razprava se je v dneh pred volitvami iskrila predvsem glede prostorskega načrta, prometnih ureditev in razvijanja vseh delov občine.

Sodeč po javnomnenjskih raziskavah se znova obeta obračun med Sašo Arsenovičem (kandidira s podporo volivcev), ki je pred štirimi leti prestopil iz podjetništva v politiko, in nekdanjim županom, sicer dolgoletnim politikom Francem Kanglerjem (Lista Franca Kanglerja - NLS), ki so ga Mariborčani na protestih pred desetimi leti predčasno odstavili.

V dosedanjih nastopih sta bila Kangler in Arsenovič sicer presenetljivo prizanesljiva eden do drugega, čeprav je bil na volitvah leta 2018 tesen rezultat - 58 proti 42 odstotkov glasov v drugem krogu v prid Arsenoviča.

Slednjemu številni priznavajo, da je mesto v zadnjih štirih letih dobilo novo, bolj urbano podobo in da se veliko še gradi, med drugim knjižnica, ki je bila nerešeno vprašanje več kot deset let. Očitajo pa mu, da skrbi samo za središče mesta in da ob ne nujno potrebnih gradbenih posegih, kot je nova brv čez Dravo, pozablja na urejanje osnovnih zadev, kot so ceste in šole.

Veliko nezadovoljstva so povzročile nove prometne ureditve in vztrajanje pri predlogu novega občinskega prostorskega načrta (OPN), dodatne točke pa je Arsenovič izgubil zaradi fizičnega obračuna z mladoletnikom. Kljub kritikam vztraja pri zastavljenih projektih, ob tem pa napoveduje nove, kot so predor pod mestom, potniški promet na Dravi, garažna hiša na Glavnem trgu ter obnova Trga svobode in Slomškovega trga.

Kangler, ki je nekoč veljal za lokalnega šerifa, kaže pred volitvami bolj uglajeno podobo, čeprav se je zatekel tudi k že preverjenim receptom, kot so podarjanje sončnic in nagovor "s srcem za Maribor". Kandidaturo je vložil v zadnjem trenutku, med drugim pa obljublja mladim brezplačne koncerte na Trgu Leona Štuklja, ukinitev plačljivega parkiranja pod Pohorjem, oskrbo s pitno vodo za vsa gospodinjstva ter ureditev kopališča Mariborski otok in nogometne infrastrukture.

Gibanje Svoboda premešalo karte

Visoko kotira tudi nekdanji direktor UKC Maribor Vojko Flis, ki ga je Gibanje Svoboda uspelo privabiti na jezo SD, s katero se je prav tako dogovarjal za župansko kandidaturo. Dosedanjim županom zdravnik očita pomanjkanje "vizije razvoja mesta", poleg splošnih ciljev pa je ob pomoči članov vlade, ki jih je v zadnjih dneh večkrat gostil v Mariboru, predstavil tudi nekaj konkretnih načrtov, kot je vzpostavitev nacionalnega digitalnega središča in pametne vasice za starejše. Obljublja tudi gradnjo zahodne obvoznice, na čemer so sicer intenzivno delale že vse dosedanje mestne oblasti.

V imenu SD se za župana zdaj poteguje nekdanji televizijski voditelj Boštjan Klun, po rodu Primorec, ki je prav tako novinec v lokalni politiki. Čeprav se je šele pred kratkim pridružil stranki, je z dosedanjo poklicno potjo vešč nastopanja v javnosti in napoveduje politiko "bliže ljudem". Prve konkretne korake je že storil, s tem ko so v SD začeli pripravo posebnega zakona o Mariboru, s katerim bi mestu zagotovili pravičnejše državno financiranje.

Kljub združitvi LMŠ z Gibanjem Svoboda na državni ravni je županska kandidatka tudi nekdanja poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik, in sicer s podporo Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) Stojana Auerja, katere mestna svetnica je bila pred vstopom v DZ. S kolegoma iz LPR je v zadnjem mesecu ostro kritizirala trenutno občinsko oblast, med drugim zaradi poravnave z nekdanjim direktorjem Energetike in OPN, glede slednjega celo zbirajo podpise za referendum.

Glasen kritik aktualnega župana je tudi kandidat SLS in Naše dežele Miha Recek. V preteklosti je bil član liste prejšnjega župana Andreja Fištravca, po umiku slednjega iz politike pa je samostojni mestni svetnik, ki je na skoraj vsaki seji mestnega sveta našel kakšen problem, ki ga Arsenovič ni uspel rešiti. Če bo sam župan, napoveduje letno več milijonov evrov vlaganj v ceste.

SDS letos prvič poskuša s kandidaturo poslanca Dejana Kaloha, medtem ko je na prejšnjih volitvah podprla kandidaturo Kanglerja. NSi znova pošilja v igro mestnega svetnika Bernarda Memona, Josip Rotar pa zastopa Listo kolesarjev in pešcev, ki ga podpira tudi Vesna.

Med kandidati še veliko starih obrazov

Ponovno kandidirajo Igor Jurišič iz Stranke mladih-Zeleni Evrope, Matic Matjašič iz Liste mladih. Povezujemo in Vladimir Šega iz Levice, čeprav so na prejšnjih volitvah prejeli manj kot dva odstotka glasov.

Srečo ponovno poskuša tudi Aleksander Kamenik, ki se označuje za "borca za zaščito trpinčenih živali in ljudi", njegova stranka pa edina cilja samo na županski mandat, ne pa tudi sedeže v mestnem svetu. Županskega kandidata Stranke slovenskega naroda Franca Jesenka poznajo Mariborčani kot človeka, ki po mestnih gozdovih pobira smeti in pravi, da bo svoj glas na volitvah dal za Arsenoviča. Najmanj znana v lokalnem okolju je kandidatka Piratske stranke Nina Beyokol.

Priložnosti za soočenje mnenj vseh 15 kandidatov ni bilo veliko, vsem pa so skupne obljube o enakomernem razvoju vseh delov občine, obnovi cest in šol ter upoštevanju volje krajanov pri sprejemanju OPN. Številni so izkoristili za promocijo nedavno martinovanje, kjer so mimoidočim "častili špricerje". Podprli so tudi stanovalce, razburjene zaradi občinskih načrtov v Bresternici in Kamnici. Več kandidatov je tudi prispevalo denar za postavitev drsališča, potem ko je Arsenovič povedal, da ga občina letos ne bo postavila.

Na volitvah v mestni svet sodeč po javnomnenjskih raziskavah najbolje kaže novi stranki, Gibanju Svoboda. Doslej najmočnejša Arsenovičeva lista, ki sta se ji pridružili tudi nekdanja županska kandidatka Melita Petelin in mestna svetnica DeSUS Jelka Kolmanič, bi bila druga, slabšo podporo kot doslej pa ankete napovedujejo tudi Kanglerjevi listi.