Slovenija letos dan ekološkega dolga dosegla 17 dni prej
Slovenija je danes dosegla dan ekološkega dolga, kar pomeni, da smo porabili vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja v enem letu obnovi. Datum je letos nastopil kar 17 dni prej kot lani, kar jasno kaže na povečano prekomerno rabo virov, opozarja Inštitut za zdravje in okolje.
Direktor inštituta Tomaž Gorenc je opozoril, da ta tihi okoljski problem vpliva na stabilnost ekosistemov, zdravje ljudi in dolgoročno prehransko varnost. Dodal je, da gre za vprašanje prihodnje kakovosti življenja.
V organizaciji Umanotera poudarjajo, da družba na ta problem ne reagira dovolj odločno. Namesto da bi razpravljali o okoljskih rešitvah, se pogovarjamo o povečevanju vojaških izdatkov, medtem ko bogate države in korporacije po njihovem mnenju zavirajo potrebne spremembe.
Posebno opozorilo so namenili prehranski industriji, ki s svojo porabo virov in toplogrednimi izpusti pomembno prispeva k ekološkemu dolgu, hkrati pa je tudi med prvimi, ki občutijo posledice podnebnih sprememb.
Za izhod iz te spirale Inštitut za zdravje in okolje zagovarja združevanje sistemskih ukrepov in individualne odgovornosti. Rešitve vidijo v podpori lokalnim pridelovalcem, krajših dobavnih verigah, zmanjševanju odpadkov ter izobraževanju in opolnomočenju mladih.
Zato v okviru projekta The Food Odyssey uvajajo digitalno sobo pobega kot inovativno učno orodje za spoznavanje povezav med prehrano, okoljem in podnebjem. Mladi pa tudi sami vse bolj aktivno pristopajo k iskanju rešitev – kar potrjuje projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, kjer se vključujejo v oblikovanje trajnostnih pristopov k prehrani in kmetijstvu.
