Ekošola in Lidl Slovenija že deveto sezono s projektom Hrana ni za tjavendan
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga obeležujemo 29. septembra, Ekošola in Lidl Slovenija napovedujeta že 9. sezono projekta Hrana ni za tjavendan. Projekt otroke in mladostnike že vrsto let ozavešča o prevelikih količinah zavržene hrane in išče učinkovite rešitve za njeno zmanjšanje.
Kot sta sporočila partnerja projekta, je problematika zavržene hrane vse bolj izpostavljena, kar kažejo tudi podatki, da se projektu Hrana ni za tjavendan vsako leto priključi več izobraževalnih ustanov. V minulem šolskem letu je sodelovalo rekordnih 160 ustanov, skupno to pomeni več kot 16.000 otrok in mladostnikov ter več kot 1100 mentorjev. Z raznolikimi aktivnostmi, merjenjem količin zavržene hrane in ozaveščanjem so ustanove količino zavržene hrane v povprečju zmanjšale za 30 odstotkov, nekatere pa so uspele zavržke hrane zmanjšati celo do 90 odstotkov.
Projekt Hrana ni za tjavendan v izobraževalnih ustanovah služi kot dodatna ozaveščevalna in izobraževalna podpora pri spodbujanju otrok o tem, kako pravilno ravnati s hrano in zakaj hrana ne sme biti odpadek. "Vrtčevski otroci, šolarji in dijaki se več mesecev ukvarjajo z načini, kako zmanjšati količino zavržene hrane in kako k temu spodbuditi tudi domača gospodinjstva. Zanimanje za projekt je visoko, na kar smo ponosni in verjamemo, da se bo tudi letos več tisoč otrok združilo v prizadevanjih za zmanjšanje količin zavržene hrane," so v sporočilu za javnost povzeli nacionalnega koordinatorja programa Ekošola Gregorja Cerarja.
Sodelujoče ustanove tako prek različnih orodij in aktivnosti spoznavajo problematiko zavržene hrane in iščejo učinkovite rešitve za zmanjšanje količin zavržene hrane. Za vsako starostno skupino so vsebinska in vizualna gradiva prilagojena, zato lahko v projektu sodeluje prav vsak otrok ali mladostnik.
Ozaveščevalna sporočila pa se seveda prenašajo tudi v družinski krog, kar je ključnega pomena, sta si enotna partnerja projekta Hrana ni za tjavendan. Po podatkih statističnega urada so namreč gospodinjstva še vedno največji vir zavržene hrane, saj vsak Slovenec na leto v smeti vrže kar 68 kilogramov.
Kot so izpostavili, si Ekošola in Lidlu Slovenija letos prizadevata, da bi že tretji slovenski dan brez zavržene hrane, ki bo potekal 24. aprila, postal eden od priložnosti, ki jih obeležujemo na nacionalnem nivoju. "Glede na to, da svetovno gledano zavržemo štirikrat več hrane, kot bi je potrebovali, da bi lahko nahranili 820 milijonov ljudi na svetu, se področje zavržene hrane dotika vseh nas, tudi vseh Slovencev. Zato si resnično želimo, da 24. april postane vseslovenska pobuda in aktivacija, da se opomnimo, da je treba s hrano ravnati odgovorno, da je veliko različnih možnosti, da preprečimo, da ta pristane v smeteh in da k takšnemu vedenju spodbudimo tudi ostale," sta še izpostavila partnerja projekta.
Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Argentine in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila 29. september za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga letos obeležujemo tretjič.
