Na akciji Vijol'čna kri za vse ljudi tudi dvestokratni krvodajalec

Krvodajalsko akcijo Vijol'čna kri za vse ljudi, katere pobudnica je Mojca Pepelnik, pripravljata Center za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor in Območna enota Rdečega križa Maribor v sodelovanju z Nogometnim klubom Maribor. Potekala bo danes in v torek v prostorih stadiona Ljudski vrt.

"Pred 11 leti, ko smo začeli s to akcijo, smo bili malo skeptični. Nato pa se je izkazalo, da smo vsako leto uspešnejši. Torej je to primer dobre prakse v sistemu krvodajalstva. Ko se povežemo z določeni društvi in klubi, je namreč odzivnost populacije večja in na ta način lahko širimo bazo krvodajalcev," je povedala Erika Kavaš iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor.

"Ta akcija torej ni pomembna le zato, da dvignemo zaloge krvi v severovzhodni Sloveniji, temveč je tudi velika promocijska akcija," je dodala.

Po njenih besedah je treba delati predvsem z mladimi. "Treba bi bilo okrepiti tudi delo z delovnimi organizacijami, torej pridobiti podporo delodajalcev, da bi na ta način lahko širili bazo slovenskih krvodajalcev," je povedala.

Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor oskrbuje s krvjo klinični center ter ptujsko in murskosoboško bolnišnico. Sredi avgusta so imeli nekaj težav z zalogami določenih krvnih skupin in kljub vabljenju vseh krvodajalcev na njihovem seznamu jih niso zbrali dovolj, zato so pripeljali zaloge iz Celja in Ljubljane. "Imamo premalo posameznikov, ki nam lahko pomagajo. Zato moramo v državi razmisliti, kako bomo delali naprej," je povedala Erika Kavaš.

Računa, da bodo z akcijo Vijol'čna kri za vse ljudi ponovno zapolnjene njihove zaloge, zato trenutno nimajo večjih težav z izpolnjevanjem potreb po krvi.

Sekretar območne službe Rdečega križa Metod Dolinšek meni, da je sistem krvodajalstva v Sloveniji treba prevetriti. "Danes živimo v drugih časih in ljudi je treba nagovarjati na drugačne načine. Rednim krvodajalcem je treba omogočiti nek status, ki bo družbeno prepoznal to njihovo pomembno vlogo," je dejal.

Takšnim ljudem, kot je Bojan Gamse, je po besedah Dolinška treba dati priznanje v družbi. "A ne samo s plaketami in skromnimi darilci, ampak jih je treba sistemsko nagrajevati," je povedal in spomnil, da lahko ljudje v sosednjih državah dobijo za darovano kri tudi denarno nadomestilo.

Slednje po mnenju Dolinška sicer ni prava rešitev za Slovenijo. "Treba bi bilo razmišljati o posebnem statusu v okviru zdravstvenega sistema, na primer bonitetah bodisi pri pokrivanju dodatnega zdravstvenega zavarovanja bodisi pri dostopnosti do zdravstvenih storitev, ko jih sami potrebujejo," je dejal.

"Čas je, da se pristop spremeni. Le na ta način bomo pridobili nove, mlade krvodajalce, ki nam jih najbolj manjka," je prepričan Dolinšek. "Težava sicer ni prvo darovanje, tu je Slovenija zelo uspešna, imamo pa težavo s stalnostjo novih oziroma mladih krvodajalcev. Če so v preteklosti krvodajalci dajali kri trikrat ali štirikrat na leto, je danes povprečje enkrat na leto. Če bi uspeli dvigniti to povprečje, bi stabilizirali zaloge krvi v Sloveniji," je prepričan.