Do manj zavržene hrane predvsem z ozaveščanjem potrošnikov

Za zmanjšanje količin zavržene hrane so potrebne spremembe pri potrošnikih, so ocenili sodelujoči na današnji okrogli mizi v državnem svetu ob svetovnem dnevu varnosti hrane. To bi lahko dosegli s pomočjo informiranja in izobraževanja, nekateri udeleženci pa so izpostavili tudi možnost sankcioniranja.

Do manj zavržene hrane predvsem z ozaveščanjem potrošnikov

Slovenija je na področju zavržene hrane v primerjavi s povprečjem EU dobro umeščena, je pa še potencial za zmanjšanje teh količin, je pred začetkom okrogle mize stanje predstavil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja. Pri zmanjševanju količin zavržene hrane in zagotavljanja varnosti hrane sicer prihaja do trenj, kar je po Kranjčevem mnenju povezano tudi z nekoliko neživljenjsko zakonodajo. Med težavami je izpostavil problematiko označevanja rokov trajanja.

"Evropska zakonodaja nam daje možnost, da malo manj natančno označujemo nekatera živila. Če imajo daljši rok trajanja, je dovolj napisati gor mesec ali leto, imamo pa tudi celo kategorijo izdelkov, ki so sploh izvzeti od obveze po označevanju," je pojasnil. Kljub temu prihaja do preveč specifičnega označevanja, ki predstavlja eno od gonil, da ljudje po nepotrebnem stran mečejo kakovostno in varno hrano.

Pomemben vidik reševanja problema zavržene hrane je ozaveščanje in izobraževanje javnosti o pomenu pravilnega ravnanja s hrano, še posebej mladih, je poudaril namestnik v. d. generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Matjaž Guček. "Bistveni vir problema odpadne hrane, zavržkov, smo mi potrošniki, mi zahtevamo to, drugo in tretje, in seveda skuša ponudba našim željam ustreči," je dejal.

Glede prehrane v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah imamo v Sloveniji zelo dobro postavljen sistem, je prepričan generalni direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Rado Kostrevc. Ob tem se zavedajo, da imajo šole in vrtci zelo zahtevno poslanstvo, da vzgajajo mlade v duhu zdravega prehranjevanja in trajnostnega pristopa. "Izobraževati moramo sebe, naše najmlajše deležnike, se pravi učence, in tudi starše," je poudaril Kostrevc.

Očitno je, da aktualni modeli pozitivnega spodbujanja ne dajejo sadov, ki bi jih pričakovali, pa je prepričan predsednik sveta za varno hrano na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Peter Raspor. Zato je pozval k razmisleku o morebitnem sankcioniranju posameznikov, ki bi v gostinskih obratih ustvarjali zavržke hrane.

"Mogoče bi pa morali zavržek kakovostne hrane naprtiti na račun tistega, ki ni pojedel, kar si je naložil, in ga nagraditi s stroškom za tako zavržno dejanje uničevanja narave," je dejal.

Tadeja Kvas-Majer iz direktorata za hrano in ribištvo na kmetijskem ministrstvu je ocenila, da samo sankcioniranje ni ukrep, ki bi bistveno prispeval k manj zavržene hrane. Bistveno bolj pomembno se ji zdi izobraževanje ljudi. Spomnila je tudi na besede antropologa in profesorja Dana Podjeda, da "moramo postati samo zmerni, pa bomo imeli manj odpadne hrane".

Napori in aktivnosti za zmanjševanje količin odpadne hrane potekajo tudi v turizmu, tako z vidika trajnostne usmeritve podjetij, kot tudi želje po zmanjšanju stroškov, je spomnil direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo.

Med drugim je izpostavil pilotni projekt Slovenske turistične organizacije o zmanjševanju odpadne hrane. "Od tega projekta si vsi obetamo precej, zlasti v smislu izdelave smernic, ki jih bodo lahko uporabljala manjša podjetja v turizmu," je pojasnil.

Zdravstvena stroka veliko pozornosti namenja izobraževanju in usposabljanju potrošnikov glede prehranjevanja, je dejala vodja sektorja za varovanje zdravja na ministrstvu za zdravje Marjeta Recek. Potrošnik je po njeni oceni pomemben, a zdi se ji, da se je svet v zadnjih 10 letih spremenil v takšni meri, da se porabniki težko uprejo, ko pridejo v stik z okoljem, ki jim ponuja zelo velike porcije in xxl pakiranja.

Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je prepričan, da je treba okrepiti spoštovanje pridelovalcev hrane. "Če ne znamo ceniti tistega prvega v verigi in ga nagraditi, tudi mlad človek ne bo znal ceniti hrane," je opozoril. Obenem je prepričan, da je hrana prepoceni, potrošniki pa jo posledično preveč kupujejo in si preveč zalagajo krožnike.

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0