Ponarejena hrana in pijača v EU ogrožata zdravje in gospodarstvo
Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je ob svetovnem dnevu boja proti ponarejanju začel kampanjo »Kaj je na vaši mizi?«, s katero opozarja na nevarnosti ponarejenih živil in pijač v Evropski uniji. V zadnji skupni operaciji organov pregona Europol in Interpola je bilo po Evropi zaseženih 22.000 ton hrane in 850.000 litrov pijače, skupne vrednosti kar 91 milijonov evrov.
Zasegi razkrivajo, da se ponarejanje ne dogaja več le v modni industriji. Po ocenah so med najbolj pogosto ponarejenimi živili piškoti, testenine, čips in sladkarije, prav tako pa vina in žgane pijače, pri katerih se letno izgubi za več kot 2,2 milijarde evrov prodaje ter skoraj 5.700 delovnih mest. V Sloveniji so izgube ocenjene na sedem milijonov evrov prodaje in 19 delovnih mest na leto.
Ponarejena živila predstavljajo tudi resno nevarnost za zdravje. V njih so bile odkrite nevarne snovi, kot so metanol, živo srebro, pesticidi in druge strupene kemikalije. Posebej tvegano je področje alkoholnih pijač, kjer ponarejevalci pogosto uporabijo originalne steklenice ali izdelajo lažne etikete.
Glede na poročilo Europola za leto 2025 ponarejevalcem v zadnjih letih dodatne možnosti odpira spletna prodaja, kjer potrošniki težje prepoznajo pristnost izdelkov. Med najpogostejšimi državami izvora zaseženih ponaredkov ostajata Kitajska in Turčija.
EUIPO v boju proti temu pojavu izpostavlja pomen geografskih označb, ki potrošnikom omogočajo prepoznavanje pristnih živilskih izdelkov, značilnih za določeno območje. V Evropski uniji je trenutno registriranih več kot 3.600 takšnih proizvodov, od tega največ v Franciji, Italiji in Nemčiji. Vino predstavlja več kot polovico vseh izdelkov z geografsko označbo v EU in je zaradi svoje vrednosti še posebej izpostavljeno ponarejanju.
Kampanja spodbuja potrošnike, naj kupujejo izključno prek uradnih prodajnih poti in pozorno preverjajo embalažo ter označbe, kot so ZOP, ZGO in ZTP. Ponarejeni izdelki so pogosto slabo izdelani ali vsebujejo pravopisne napake. V pomoč so lahko tudi tehnologije, kot so QR-kode, hologrami in preverjanje porekla.
EUIPO, ki ima sedež v Alicanteju, usklajuje registracijo blagovnih znamk, modelov in od nedavnega tudi geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke v vseh državah članicah. Skupaj z organi pregona, proizvajalci in drugimi ustanovami se trudi okrepiti boj proti organiziranemu kriminalu, ki za širjenje ponarejenih izdelkov izkorišča prav luknje v nadzoru nad prehranskim trgom.
