V Sloveniji najnižja pojavnost okužb s hepatitisom C med državami EU

Letošnji svetovni dan hepatitisa, ki ga bodo obeležili pod geslom Eno življenje, ena jetra, po besedah Mojce Matičič z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zaznamuje kar nekaj izzivov, pa tudi novosti.

V Sloveniji želijo to izkoristiti za čim boljše informiranje in ozaveščanje splošne javnosti, saj preprečevanje okužb z virusoma hepatitisa B in C oziroma zgodnje odkrivanje in zdravljenje preprečujeta nastanek raka in odpoved delovanja jeter.

Ob dnevu tudi letos vabijo na akcijo anonimnega brezplačnega testiranju na okužbo z virusom hepatitisa C, ki bo v četrtek in petek med 13. in 18. uro potekalo na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani.

V Sloveniji glede na projekcije še dobrih 1000 bolnikov s hepatitisom C
Testiranje na okužbo s hepatitisom C je v Sloveniji že več kot 25 let enostavno dostopno, prav tako pa je medicinska oskrba okuženih na najvišji ravni, saj imajo bolniki dostop do takojšnje specialistične obravnave in zdravljenja z najsodobnejšimi zdravili, za kar se infektologinja Matičič zahvaljuje številnim deležnikom.

Strategija obvladovanja hepatitisa C iz leta 1997, ena prvih v svetu, je obrodila pomembne sadove, saj je Slovenija na poti k odpravi hepatitisa, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa Slovenijo opredeljuje kot primer dobre prakse, je dodala.

Z inovativnim aktivnim pristopom smo namreč prvi v svetu povsem odpravili okužbo v določenih skupinah bolnikov, kot so hemofiliki, dializirani bolniki, bolniki s presajenimi organi in okuženi z virusom HIV. Prav tako imamo v svetu priznano zelo dobro zastavljen model obvladovanja okužbe s hepatitisom C pri uporabnikih drog v programih nadomestnega zdravljenja.

Medtem ko je bila v Evropi zaenkrat odkrita le četrtina okuženih s hepatitisom C in od njih šele dve tretjini zdravljenih, je pri nas stanje zelo drugačno. S strategijo "testiraj in zdravi", ki jo uporabljajo v zadnjih letih, smo po besedah infektologinje dosegli zavidljive rezultate.

Glede na omenjeno statistično projekcijo je treba v Sloveniji odkriti in pozdraviti še dobrih tisoč neprepoznanih bolnikov. Stroka si za to prizadeva prek informiranja in ozaveščanja, pa tudi prek enostavno dostopnega testiranja.

Za najranljivejše in najbolj izpostavljene skupine v sodelovanju z ministrstvom za zdravje na infekcijski kliniki UKC Ljubljana pripravljajo tudi mobilno enoto, ki bo na terenu omogočala celostno obravnavo okužbe s hepatitisom C.

Poziv k cepljenju proti hepatitisu A in B
V lanskem letu so v Sloveniji zabeležili največji izbruh akutnega hepatitisa A v tem tisočletju. Virus se je prenašal predvsem prek spolnih odnosov med moškimi, vnesen pa je bil z Madžarske. Med 55 primeri jih je več kot polovico potrebovala bolnišnično zdravljenje, dvema je grozila odpoved delovanja jeter. Zato zdravniki močno priporočajo preventivno cepljenje proti hepatitisu A, cepljenje je tudi po stiku z okuženim mogoče v obdobju 14 dni.

Matičič je izpostavila tudi cepljenje proti hepatitisu B, ki je učinkovito in eno najbolj preučevanih in varnih cepiv v zgodovini medicine. Priporočajo ga vsem, ki do sedaj še niso bili cepljeni, torej predvsem tistim, rojenim pred letom 1992, ko je bilo cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok.

V EU je sicer za zdaj le 11 držav doseglo želeni cilj WHO - 95 odstotno precepljenost otrok proti hepatitisu B. Slovenija se z nekaj manj kot 80 odstotno precepljenostjo v šolskem letu 2020/21 uvršča med najslabše precepljene generacije otrok v Evropi.

Pred kratkim uvedeno sočasno testiranje na hepatitis D ob testiranju na hepatitis B
V Sloveniji strokovnjaki pred 10 leti v raziskavi niso zaznali okužb s hepatitisom D. Zaradi porasta tovrstnih okužb v številnih državah EU in njihove dolgotrajne brezsimptomnosti so v zadnjem letu v Sloveniji vpeljali rutinsko testiranje na hepatitis D pri vseh, ki so okuženi s hepatitisom B. Tako so okužbo s hepatitisom D naključno odkrili pri dveh osebah, obeh že z zelo napredovalo boleznijo jeter in zanju tudi pridobili ustrezno zdravljenje z novimi zdravili, kar je prvi tovrstni primer pri nas.

Vse več okužb s hepatitisom E
Vse več pa v Sloveniji odkrivajo tudi bolnikov z akutnim hepatitisom E, ki je posledica uživanja termično slabo obdelanih ali neobdelanih mesnih izdelkov domačih svinj in divjačine. Bolezen poteka zelo neznačilno in lahko posnema najrazličnejše druge bolezenske sindrome. Bolj kot jetra okužba z virusom hepatitisa E lahko ogrozi druge organe oziroma sisteme, predvsem živčnega in ledvica in povzroči ohromelost, odpoved delovanja ledvic in še mnoge druge, tudi ogrožajoče zaplete.

Še posebej so ogrožene osebe z oslabelim imunskim odzivom, pri katerih lahko pride tudi do kroničnega hepatitisa E, zato takim osebam odsvetujejo uživanje suhomesnih izdelkov.

Obsežna raziskava je pokazala, da je med slovenskimi krvodajalci nad sedem odstotkov takih, ki so v preteklosti preboleli okužbo s hepatitisom E, pa tega sploh niso vedeli.