Minister po regijskih obiskih zdravstvenih zavodov: Razmere odvisne predvsem od organizacije in odnosov

Kot ob tem ugotavlja minister, je v isti državi pod istimi pogoji vodenje posameznih ustanov povsem drugačno, drugačen je tudi odnos do bolnikov in zaposlenih.

"Za vodenje zdravstvenih zavodov je odgovorno vodstvo," je poudaril na današnji novinarski konferenci. "Tam, kjer so zadeve desetletja dobro začrtane, kjer upravljajo s kadri, kjer imajo kadrovske štipendije, kjer se sami trudijo, da pridobijo kader, težav s kadrom ni," je poudaril.

Tako na primer po njegovih navedbah v slovenjgraški bolnišnici ni nobenih težav s kadrom zdravstvene nege. Zdravstveni dom Lendava je izpostavil kot vzorno urejen zdravstveni dom, podobno tudi Zdravstveni dom Velenje, kjer pa da je "direktor na odstrelu zato, ker se ni strinjal z lokalno politiko".

"Dokler bomo imeli politiko in različne interese integrirane v zdravstveni sistem, v vodenje zdravstvenih ustanov, tako dolgo bomo tukaj, kjer smo. Naloga te vlade je, da to preseka," je izpostavil.

Ob tem se je obregnil ob dogajanje v Ljubljani, tako v zdravstvenem domu kot na urgenci univerzitetnega kliničnega centra. "Ko se v ostalih mestih, bolnišnicah pojavijo težave, jih rešujejo, takoj odzovejo in spremenijo organizacijo dela v urgentnih centrih. Zdravstveni dom prilagodi ekipe, nekateri že imajo tako imenovane ambulante za neopredeljene v neki drugi obliki," je dejal in ocenil, da v Ljubljani žal ni tako in je zato tudi takšno stanje.

Po ministrovi oceni v večjem delu države sicer ni izrednih razmer, so pa izzivi in zahtevni časi, tudi komunikacija med primarno in sekundarno ravnjo ni najboljša, saj sistema nista povezana. "Ampak krivda ni pri pacientih, še manj pri ostalih zaposlenih v zdravstvu, niti ni pri zdravnikih," je poudaril.

Napovedal je, da bodo naslednji teden na ministrstvu predstavili obsežen dokument o tem, "kje je danes slovensko zdravstvo". Ta bo tudi podlaga za razpravo na prihajajočem koalicijskem vrhu.

Sicer pa se je v začetku tedna v Ljubljani mudila delegacije estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje. "Pokazali so nam, kako je možno imeti javno zdravstveno blagajno, ki ima partnerski odnos z vsemi izvajalci, kjer je večina komunikacije digitalizirana ter kjer je vse transparentno in javno objavljeno za slehernega izvajalca, ki dobi denar iz zdravstvene blagajne," je opisal. Ključno pri tem se mu zdi, da je v ospredju bolnik, zavod za zdravstveno zavarovanje pa mora biti servis pacientu. Po njegovem mnenju bi morali to v najkrajšem času posnemati tudi v Sloveniji.