Na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava prinaša celovito spremembo načina obravnave bolnika

Termin in model na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave je zasnoval harvardski profesor Michael Porter, ki je leta 2006 v sodelovanju z Elizabeth Teisberg izdal knjigo Redefining Health Care Creating Value-Based Competition on Results, kjer predlagata, da bi moral biti zdravstveni sistem reorganiziran in osredotočen na konkurenco ter izboljšane rezultate za bolnike, so v sporočilu za javnost zapisali pri Mednarodnem forumu znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb.

Na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava v središče zdravstvene obravnave tako postavlja bolnika in njegovo zdravje ter želi zdravljenje organizirati tako, da se z njim dosežejo najboljši rezultati zdravljenja za bolnika glede na vložen denar. Bolnik v sklopu obravnave dobi več informacij o tem, kaj pričakovati od zdravstvene obravnave pri katerem izvajalcu, prav tako pa odločitev o tem, kako se zdraviti in ali sploh se zdraviti, kar vodi tudi v manjše število nepotrebnih posegov. "Za družbo vse to pomeni prihranek, zmanjšanje števila nepotrebnih obravnav, posledično pa boljšo dostopnost in bolj kakovostne zdravstvene obravnave," so utemeljili.

Po besedah Aleša Rozmana z Univerzitetna klinike Golnik koncept omogoča, da v sami zdravstveni obravnavi ne iščemo samo najcenejše oz. najboljše storitve, ampak to združimo v konceptu dobra storitev za določeno ceno. Kot je poudaril, pa moramo hkrati vedeti, kaj za ta porabljeni denar tudi dobimo, kakšna je obravnava, kakšni so izhodi bolezni, kako hitro se lahko ljudje vrnejo nazaj delovne procese in podobno.

"Pozitivno je to, da ob vzpostavitvi tovrstnega sistema pride do konkurenčnosti med ponudniki zdravstvenih storitev, na ta način se dviguje kakovost, cena pa pada. Običajno to vodi v vedno boljše storitve in vedno nižje cene," je pojasnil.

V sklopu obravnave se po pojasnilih strokovnjakov zbirajo številni podatki, ki dajejo informacije o tem, kako učinkovito je bilo zdravljenje za bolnika. To so na primer klinični izvidi, počutje bolnika, bolečine. Del podatkov poda zdravnik ali drugo zdravstveno osebje, del pa bolnik. Pomembno vlogo pri tem pa igra dobra in učinkovita digitalna ter tehnična podpora, saj zbiranje podatkov ne sme dodatno obremenjevati zdravstvenega osebja.

Rozman je poudaril, da je zdravstvo v Sloveniji sicer zelo digitalizirano. "Kar nam manjka, pa je analitika v smislu, da bi nam računalniki prihranili delo in nam dajali sprotne analitične podatke," je pojasnil. Svetovalec ministra za zdravje in zdravnik Dorjan Marušiča pa meni, da na področju digitalizacije v zdravstvu sicer še nismo dosegli najboljšega nivoja, vendar pa to daje možnosti in odprte potenciale za prihodnji razvoj.