Slovenska gospodinjstva tedensko zavržejo več ton hrane, skoraj polovico še užitne
Slovenska gospodinjstva vsak teden zavržejo več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še užitne. V praksi to pomeni skoraj en obrok na osebo na mesec. Količinsko to morda ne zveni veliko, a skupno na letni ravni pomeni na tisoče ton hrane in več deset milijonov evrov izgube, ugotavlja nova raziskava Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, izvedena v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
Raziskava je temeljila na dveh metodah – sortirni analizi bioloških odpadkov (BIOO) in vodenju kuhinjskega dnevnika. Meritve so potekale v dveh različnih letnih časih, da so zajele sezonska nihanja. V sortirni analizi je bila odpadna hrana prisotna v skoraj četrtini bioloških odpadkov, od tega je bil užiten delež več kot petina. Med zavrženo hrano je bila tudi zapakirana ali delno porabljena hrana.
Podatki iz kuhinjskih dnevnikov so pokazali, da gospodinjstva v povprečju na teden zavržejo 2,177 kilograma hrane, kar znaša 0,652 kilograma na osebo. Skoraj 39 odstotkov te hrane je bilo še povsem užitne. Najpogosteje med zavrženo hrano najdemo zelenjavo (31,9 %), sledijo sadje (22,0 %), mesni izdelki (8,1 %) in kruh (8,0 %). Več kot polovica odpadne hrane konča v sistemu zbiranja komunalnih odpadkov, ostalo pa v kompostnikih, kanalizaciji ali kot hrana za živali.
Zbrani podatki pomenijo dragocen vir za izboljšanje nacionalne metodologije poročanja o odpadni hrani. Po besedah generalne direktorice Direktorata za okolje Tanje Bolte je prav ločevanje med užitnim in neužitnim delom ključnega pomena za oblikovanje učinkovitih ukrepov.
Na ravni Evropske unije je bil februarja letos sprejet dogovor o zavezujočih ciljih za zmanjšanje odpadne hrane do leta 2030 – za tretjino na prebivalca v gospodinjstvih, gostinstvu in maloprodaji ter za desetino v proizvodnji in predelavi. Za Slovenijo bodo rezultati raziskave pomembni tako pri izpolnjevanju teh zavez kot tudi pri načrtovanju prihodnjih politik.
Ministrstvo napoveduje pripravo smernic za zmanjševanje odpadne hrane v štirih ciljnih skupinah: osnovnih šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za starejše, v občinah in komunalnih službah, v turističnem in gostinskem sektorju ter na področju trgovinske distribucije. Vse z namenom bolj učinkovitega ravnanja s hrano in zmanjšanja nepotrebnih izgub.
