Univerza v Ljubljani razglasila najodličnejše raziskovalne dosežke v tem letu
Ljubljanska univerza je ob začetku tedna univerze razglasila deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov raziskovalk in raziskovalcev. Udeležence današnjega dogodka je pozdravil rektor Gregor Majdič, ki je izpostavil pomen znanosti, ki jo danes še vedno potrebujemo za soočanje z globalnimi problemi, so sporočili z univerze.
"Zato je pomembno, da družba znanost prepoznava in jo podpira. Del krepitve prepoznavnosti v družbi pa je tudi današnji dogodek, ko počastimo raziskovalce, ki so se po presoji strokovne komisije v preteklem letu še posebej izkazali s svojimi dosežki," je dejal Majdič.
Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke so prejeli raziskovalci biotehniške fakultete, fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam, ki so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje. Poleg bazičnega razumevanja odzivov organizmov na izpostavitev mikroplastiki, bo študija pripomogla k večanju ozaveščenosti o pomenu pravilnega odlaganja odpadnih medicinskih mask.
Priznanje je prejel Matej Černe z ekonomske fakultete, ki se je ukvarjal s humanizacijo dela in vodenja ljudi v digitalni dobi. Niz člankov, objavljenih v vplivnih revijah s področja organizacijskih ved in vodenja, organizacijske psihologije in poslovne informatike, se nanaša na prijeme, kako delovno mesto in delo samo v digitalni dobi oz. s tehnologijo oblikovati na bolj človeški način.
Raziskovalci s fakultete za arhitekturo so naredili študijo, ki vzpostavlja povezavo med meritvami prometnih zgostitev in oceno trajnosti, z namenom prikazati izvedljivost vključevanja indikatorjev časa potovanja v standarde ocenjevanja trajnosti stanovanjskih sosesk.
Raziskovalna skupina laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko fakultete za elektrotehniko in raziskovalci Helmholtz Zentrum Berlin so izdelali rekordno monolitno perovskitno-CIGS tandemsko sončno celico.
Žiga Kos s fakultete za matematiko in fiziko je v raziskovalnem članku pokazal funkcionalnost nematskih tekočih kristalov za izvajanje računskih operacij.
Vizualno sledenje objektov je eden od osrednjih problemov računalniškega vida. Klasične metode so sposobne podajanja lokacije le kot pravokotne regije, kar pa za mnogo aplikacij ni dovolj natančno. Raziskovalci s fakultete za računalništvo in informatiko so se lotili tega problema tako, da so razvili nov sledilnik, ki je sposoben izračunavanja izredno natančnega modela objekta.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo se bodo globalne potrebe po hlajenju in klimatizaciji v naslednjih 30 letih potrojile. Raziskovalci fakultete za strojništvo so zato razvili nov koncept statičnega elektro-permanentnega izvora magnetnega polja brez gibljivih delov.
Jana Rošker s filozofske fakultete je v preteklih letih razvila novo metodo za analizo transkulturne filozofije s poudarkom na analizah in interpretacijah tradicionalne kitajske filozofije. V tem okviru je razvila novo metodo kontrastne analize idejnih paradigem in filozofskih sistemov, ki so se razvili v okviru različnih filozofskih tradicij in njihovih zgodovinskih kontekstov.
Raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter medicinske fakultete so v raziskavi o različicah delta in omikron SARS-CoV-2 dokazali pomembne razlike pri učinkovitosti brisa nosnega dela žrela in sline.
Maša Mavri z veterinarske fakultete je sodelovala v mednarodni raziskavi, s katero so prikazali strukturno in funkcionalno osnovo konstitutivnega prenosa signala pri receptorju BILF1. Raziskava je bila objavljena v ugledni reviji s področja imunologije Immunity.
